Mojca iz Kalkute: Najina ljubezenska zgodba (1)

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Ljubim svojega moža Anupa. Ni bila ljubezen na prvi pogled, kljub temu pa ljubezen, ki se je razvila zelo hitro. 

Prepričana sem bila, da bo Indija eno od mojih zadnjih daljših potovanj, preden se končno ustalim v svoji domovini. 

Moje hrepenenje je presegalo okvire dragega doma

Moja starša sta zelo težko sprejela, da sem se po že tako dolgi odsotnosti zaradi priprav na prostovoljno delo v Angliji, kateremu je sledilo še delo v Afriki, spet odločila, da grem. 

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Skrbelo ju je. To so bili časi, ko še ni bilo pametnih telefonov in tudi interneta ne na vsakem koraku. Iz Afrike sem se lahko javila samo tu pa tam. Ko sem prišla končno domov, sta si starša oddahnila in tudi sama sem bila vesela

Vendar sem se v času odsotnosti zelo spremenila, dobila sem neko širino, ki je nisem mogla skorajda z nikomer podeliti. V meni se je vzbudilo hrepenenje, ki je presegalo okvirje mojega dragega doma. 

Kljub temu sprva nisem razmišljala o odhodu. Poiskala sem si službo, ki je bila sicer samo začasna, ampak zelo dragocena, saj sem odkrila enega od najlepših kotičkov Slovenije, Bohinj, in spoznala nekaj krasnih ljudi. 

Postajala sem vse bolj nemirna

Po nekaj mesecih pa je moj duh postajal preveč nemiren in začela sem razmišljati, da je morda vendarle še čas, da še kam grem. Nič me ni vezalo, nisem imela fanta in tudi službe za nedoločen čas ne. 

Mojca kot prostovoljka v Afriki. Fotografija: osebni arhiv Mojca Gayen

Odločila sem se za Indijo, ker so me zelo zanimali vzhodni duhovni svetovi in joga. Zanimivo pa je, da sem prav v Indiji našla lepoto in izjemne globine krščanstva. 

Poiskala sem si priložnost za prostovoljno delo in kupila letalsko karto. 

Nato me je čakal še tisti najtežji del, in sicer pogovor s svojimi starši. Prav zato, da me ne bi prepričala, da ostanem doma, sem si že vnaprej kupila letalsko karto. 

Skrb in razočaranje mojih bližnjih

Še vedno ju vidim, kako sedita v kuhinji, razočarana in zaskrbljena nad mojo odločitvijo. Zelo težko je bilo tudi moji sestri, ki je ravnokar povila svojega drugega otroka. Težko pa je bilo tudi meni. Tudi sama nisem razumela, zakaj ne morem biti ˝normalna˝ in živeti običajno življenjsko zgodbo, s solidno službo, partnerjem, otroki in hišico na robu gozda. 

Ko sem stala ob zibki svoje male nečakinje, sem se spraševala, zakaj moram iti tako daleč, zakaj mi okolje, ki mi je toliko dalo, nikoli ni dovolj. 

V negotovosti, kaj me čaka

Bilo me je tudi zelo strah, saj so bili moji indijski kontakti pravzaprav neznanci, s katerimi sem komunicirala samo preko elektronske pošte. 

V Indijo sem šla, da bi delala kot prostovoljka v šoli za revne otroke. Fotografija: osebni arhiv

Ko sem prebirala informacije o Indiji, sem tudi videla, da potujem v zelo neugodnem času, in sicer je bilo proti koncu pomladi, čemur sta sledila tropsko poletje in monsun

Kalkuta je veljala tudi za eno najbolj onesnaženih mest na svetu. Ti podatki so me skrbeli, ampak priložnost za prostovoljno delo sem dobila prav v vasici blizu tega velemesta, tako da se mi je zdelo, da to priložnost enostavno moram zagrabiti z obema rokama.

“Prihajam kot ena, ampak stojim kot bi nas bilo deset tisoč!”

Prava panika me je zajela, ko smo se bližali letališču v Kalkuti. Pristajali smo v zelo zgodnjih jutranjih urah, okoli treh, in bilo me je grozno strah, da me na letališču navsezadnje ne bo nihče pričakal. 

Ko sem šla še pred pristankom zadnjič na stranišče, sem se dobesedno tresla, mislim, da sem bila na robu paničnega napada. 

Prispeti v Kalkuto v nočnih urah je nevarno, še posebej za mlado dekle. Vir: Pexel

Moj odnos z Bogom je bil takrat prazen in poln ˝lukenj˝, tako da nekako nisem znala najti miru v njegovi prisotnosti. Spomnila pa sem se enega od citatov Maye Angelau (za tiste, ki je ne poznate; bila je ameriška pesnica, pevka in aktivistka za državljanske pravice): “Prihajam kot ena, ampak stojim kot bi nas bilo deset tisoč!” in si ga večkrat ponovila, dokler se nisem nekoliko pomirila.

Še sedaj mislim, da je bil moj strah pravzaprav na mestu. Prihajala sem v Indijo, kjer nisem poznala nikogar. Kot mlado dekle, sama, in še to v nočnih urah. Kot da bi brala recept za katastrofo.

Po praznih ulicah Kalkute

Vendar se je vse dobro končalo. Prvi občutki so bili krasni. Še vedno se spomnim tiste prve vožnje proti svoji nastanitvi. Šofer taksija je bil res prijazno zgovoren, imel je veliko vprašanj, pa tudi polne žepe zanimivosti. 

Uživala sem v drzno hitri vožnji po skorajda praznih kalkutskih ulicah. Vir: Pexel

Uživala sem v drzno hitri vožnji po skorajda praznih kalkutskih ulicah. Prav živo se tudi spomnim, da sem videla na tej prvi vožnji ogromno potepuških psov.

Indija za telebane

Prvo noč sem prespala pri družini z dvema majhnima otrokoma. Sedaj ko sem tudi sama mamica, se zdim sebi prav trapasta, da nisem pomislila, kako težko mora biti za družino z malima otrokoma sprejeti popotnika skoraj sredi noči. Ampak takrat o tem nisem prav dosti razmišljala. 

Na hitro so mi pripravili ležišče in preden so ugasnili luči, mi je mamica Susanne prižgala še stropni ventilator, ki sem ga že čez nekaj časa ugasnila, saj me je strašansko motil prepih in hrup, niti se mi ni zdelo prevroče. 

Vrata šole mi je odprl prav Anup, moj bodoči mož. Fotografija: Mojca Gayen

Vendar mi ga je gospa čez cas ponovno prižgala, ter pojasnila, da me bodo drugače strahovito popikali komarji. Ti spomini me spravljajo v smeh, saj vidim, kakšen ˝zelenec˝ sem bila in bi dejansko potrebovala priročnik: ˝Indija za telebane.˝

Prvič v šolo za revne deklice

Naslednje jutro sva se skupaj s Susanne odpravili na šolo za revne deklice, kjer naj bi opravljala prostovoljno delo. Na ulicah je bilo vse tako drugače. Dinamično. Pisano. Polno zvokov in različnih vonjev. Mrgolelo je ljudi. 

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Malce me je skrbelo, da me bo kdo povozil ali se preprosto zaletel vame. Mudilo se nama je, vendar se je našel čas še za moj prvi indijski napitek: kokosova voda iz zelenega, torej še nezrelega kokosa. Ni mi bila preveč všeč, ampak zdelo se mi je imenitno, da sredi Kalkute s slamico pijem svojo prvo kokosovo vodo! 

Z vlakom sva se peljali slabo uro, iz mesta na podeželje. Vlak ni bil prenatrpan, saj se v dopoldanskem času večina ljudi na delo odpravlja prav v nasprotno smer, torej iz podeželja v mesto. 

Ljudje so me pogledovali, radovedno, zato sem bila hvaležna, da nisem sama. Ko sva prispeli do šole, nama je vrata odprl Anup, z iskrenim, odprtim, žarečim nasmehom, ki je zanj tako značilen. Stisnila sva si roki, nevedoč, kako popolnoma se bosta najini življenji že v kratkem spremenili.

Mojca Gayen je Slovenka, ki živi in dela v Kalkuti. Skupaj z možem Anupom je v tem delu Indije ustanovila šolo za revne deklice, a pomagajo tudi njihovim revnim družinam. Za Operando vsak teden napiše prispevek, v rubriki ‘Onkraj meja’. Kaj je Mojca napisala o sebi, si lahko preberete tukaj >>

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

0€ od 3.000€ zbranih

Donacija društvu Operando za leto 2021

0€ od 3.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, razvoj aplikacij, računovodstvo, administracija in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno, zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi, in za vas, z objavljanjem zanimivih prispevkov, dnevnih božjih obljub, molitev in druge vsebine na strani operando.org.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo poslali posebno darilo.

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 100,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

0€ od 3.000€ zbranih

Donacija društvu Operando za leto 2021

0€ od 3.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, razvoj aplikacij, računovodstvo, administracija in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno, zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi, in za vas, z objavljanjem zanimivih prispevkov, dnevnih božjih obljub, molitev in druge vsebine na strani operando.org.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo poslali posebno darilo.

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 100,00€ One Time