Mi se samo kregamo, sosedovi se pa imajo tako luštno

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

»Corona časi« so nas razgalili. Kot so Jezusa pod križem slekli vojaki, smo tudi mi v teh dneh, ko smo več doma in s svojimi bližnjimi, morali sneti maske in se nismo zmogli pretvarjati. Nismo mogli pobegniti in se umakniti. 

Zdaj smo skupaj. Nekateri več, drugi ob službenih obveznostih malo manj, a vendar… Družine smo bile več skupaj in čeprav smo pogosto hrepeneli ravno po tem, da bi bili lahko bolj povezani in imeli več časa drug za drugega, je ravno ta skupni čas razgalil našo realnost in ranjenost.

Ste kdaj naporni že sami sebi? 

Človek je človek. Človek ni stroj. Človek je nihajoče bitje. Zjutraj se zbudimo omotični in zaspani. 

Ko se zaženemo, lahko pridno in učinkovito delamo ves dopoldan, okoli kosila in po njem sledi kratko obdobje umiritve in počitka, popoldan še en nov zagon do večera, ko utrujeni in bolj ali manj zadovoljni lahko ležemo k počitku.

Ravno tako ima družinski ritem svoje zakonitosti. Otroci se zbudijo navihani in živahni, premikali bi gore. Malčke okoli poldneva premaga zaspanost, ki se začne kazati s tečnarjenjem, nestrpnostjo in izbruhi besa in jeze. Po počitku so spet za akcijo! 

Popoldan prinese več medsebojnih konfliktov, najstniki hrepenijo po izzivih, za nami je že več občutij krivice in zamer, najraje bi koga postavili ven. Pa ne moremo.

Tudi starši imajo svoj ritem. Zbudijo se z iskrenim namenom, da bodo danes pa res potrpežljivi in bodo strpno in odločno postavljali meje, sočutno prisluhnili in nežno bodrili. Po nekaj izzivalnih situacijah se kar naenkrat zalotijo, da spet kričijo, da ne zmorejo več, da so na koncu z živci. Človeško!

Vendarle smo samo ljudje

Ko sprejmemo, da smo vendarle samo ljudje in da so tudi naši bližnji človeška bitja z nihajočimi čutenji, takrat nam bo lažje. 

Sodobni svet nas je okužil z visokimi pričakovanji do sebe in do drugih. Sodobni svet s svojimi profili na družbenih omrežjih daje lažni vtis, da se pri drugih imajo super-krasno-fajn, le pri nas se ne znamo nič zmeniti v miru.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Odpovejmo se lažnim zahtevam do sebe in do svojih bližnjih. Odpovejmo se pričakovanjem, da bomo vsak trenutek zmogli. Dovolimo si, da smo kdaj tudi utrujeni, nepotrpežljivi, obupani, prestrašeni…

Ko vem, da me moji domači lahko sprejmejo z vsem, kar nosim v sebi, se moja notranjost odpočije in lažje zmorem zajadrati v nov dan, ki je pred menoj in njegove zahteve…

Malo razglašeni, pa kaj?

Smo v naši družini bolj tihe narave ali pa smo bolj živahni? Smo bolj impulzivni in se hitro skregamo ali smo bolj potrpežljivi? Kakšni pa so pri sosedovih? Je pomembno? Seveda ni, to vsi vemo.

A vendarle vsi radi pogledamo preko sosedove ograje, kjer se nam zdi, da se imajo bolj fino kot pri nas. Toda varujmo se primerjanja z drugimi, to je strup za mir v našem srcu!

V družini hrepenimo po povezanosti. A včasih se zdi, da nam povezanost steče kot voda med prsti. Ne moremo je zgrabiti, ne moremo je na silo zadržati pri sebi.

Otroške risbice, kjer se družinski člani držijo za roke, okoli pa letijo srčki, se včasih zdijo kot pravljica.

Realnost družin je pogosto takšna, da si vsak želi nekaj svojega. Včasih se res težko uskladimo, drugič se sploh ne slišimo ali pa povozimo drug drugega s svojimi mnenji, željami in hrepenenji.

Prepiramo se s tistimi, za katere nam je mar

Kako se povezati? Razumimo, da je povezanost z otroške slikice res romantična predstava. Ni realno, da se bo družina vsak dan znova sprehajala z roko v roki in si podarjala nasmehe. Sredi sprehoda bo razigrani najstnik potegnil mlajšo sestrico za kitke in bo že ogenj v strehi. Mama bo poočitala očetu, da je pozabil kupiti mleko in se bo prižgal drugi ogenj. In še in še in še.

In mislite, da ta realna družina ni povezana? Pa še kako!

Prepiramo se s tistimi, za katere nam je mar. Prepiramo se s tistimi, do katerih gojimo pričakovanja. Prepiramo se s tistimi, s katerimi si želimo biti povezani!

Ne obremenjujte se, če niste kot nasmejane družine s plakatov. Upajte si vstopiti v konflikt in si povedati, kako se počutite drug ob drugem.

Izpovejte si svojo realnost. Ne obupajte drug nad drugim! Ne pričakujte drug od drugega, da boste vsak trenutek zmogli – družina je najbolj povezana, kadar smo povezani v svoji realnosti!

Tri čarobne besede za več ljubezni

Leta 2015 je papež Frančišek na svoji avdienci izpostavil tri besede, ki so postale vodilo marsikateri sodobni družini. Tri besede, ki so zelo preproste, obenem pa jih je zelo težko udejanjiti: prosim, oprosti in hvala.

Prosim pomeni spoštljiv odnos do bližnjega in nežno vstopanje v svet drugega – ali ti smem sedaj nekaj povedati, ali me boš lažje poslušal pozneje? Ali si lahko razdeliva naloge v gospodinjstvu tako, da bova oba zadovoljna? Ali te znam in zmorem povabiti v odnos brez napadanja, obtoževanja in nespoštljivosti?

Oprosti je najmočnejše orožje za ponovno povezanost po tem, ko smo se ranili v prepirih, konfliktih, zamerah… To orožje le stežka primemo v roke in se pogosto raje borimo z neučinkovito in zamerljivo tišino, glasnimi prepiri ali tihimi zamerami. 

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Kadar odpustimo, se v naših odnosih začne znova pretakati živa voda in kot bi oživeli pomladni cvetoči travniki, lahko z odpuščanjem oživimo tudi odnose v naših družinah.

Hvala je mnogokrat pozabljena beseda, predvsem zato, ker so nam naši bližnji in njihova dobra dejanja pogosto samoumevni. Skuhano kosilo, odnešene smeti, pomita tla, poln rezervoar goriva, narisana risbica za lepši dan… 

Drobna dejanja ljubezni si zaslužijo, da jih prepoznamo in vidimo. Naklonimo našim bližnjim besedo hvala, s tem damo zagon za dobroto tudi vnaprej…

In še modrost za naelektreno ozračje…

V teh dneh smo mnogi izkusili več konfliktov, saj smo bili tudi več skupaj. In to je normalno!

Znamenje dobrih odnosov ni v odsotnosti konfliktov, ampak v tem, da se trudimo vzpostavljati spoštljiv dialog drug z drugim ter si odpuščati in se razumeti.

Ti zahtevni dnevi, ko so tudi šolajoči otroci doma, so poseben izziv za družinsko dinamiko. Zavestno se trudimo za humor in zabavo v družini. Ko je ozračje naelektreno, ga razbremenimo.

Vseh konfliktov in bolečih zapletov ne bomo rešili ravno v tem mesecu, zato lahko tudi ob kakšni malenkosti lahko zamahnemo z roko in gremo sproščeno in povezano naprej.

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.258€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.258€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.258€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.258€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€