Družina naj bi bila za mnoge temelj varnosti, sprostitve in ugodja. Prostor, kjer naj bi lahko vsak član družine izrazil svoja čustva brez občutkov krivde.
Vemo, da so vsa čustva (jeza, strah, žalost, sram,…) pomembna in nujna. V tej krizi se vsi ukvarjamo s tem, kako poskrbeti zase v smislu soočanja s strahovi, negotovostjo, tesnobnimi občutki in nehote pozabimo, da so ob nas bitja (mala in velika), ki nas v tej situaciji še najbolj potrebujejo.
Otroci čutijo napetost
Predšolski otroci še najbolj čutijo to napetost, saj so izjemno čuteča bitja. Čustva izrazijo iskreno, pristno, spontano. Ni jim mar, kako se bo okolica na to odzvala.
Tudi šolarji so pred izzivom, saj se večina med njimi prvič srečuje s šolo na daljavo, z nehoteno prekomerno uporabo tehničnih pripomočkov kot so telefoni, računalniki, ZOOM-i, Skypi,…Pa niso za to nič krivi, saj jih je situacija, tako kot vse nas, v to prisilila.
Predšolski otroci trenutno ne morejo biti v vrtcih in težko jim je razložiti, zakaj ne smejo biti s svojimi prijatelji, zakaj ne smejo videti svojih vzgojiteljic, zakaj je vrtec zaprt.
Razmišljajo približno takole:
‘Saj smo tudi prej zbolevali (kašljali, imeli vročino, dobili pikice-norice in še marsikaj,…), pa vrtec ni bil zaprt.’
Težko jim je in to je razumljivo. Več se jokajo, naveličani so štirih sten in rutine, ki kljub temu, da otrokom daje občutek varnosti, v tej negotovosti vseeno utruja. Slabo spijo, so razdražljivi, morda imajo težave pri prehranjevanju.
Njihovo telo je preplavljeno s strahom, tesnobo, napetostjo, ki ga ne znajo drugače pokazati kot z ‘neprimernim vedenjem’.
Kako se soočiti s strahom
Res je, življenje ni vedno pravljica….vsak med nami se zaveda, da smo velikokrat v življenju soočeni s preizkušnjami, ko se sprašujemo ‘ZAKAJ’?
Vse te novice, ki jih otrok sliši, ko se igra, dogodki okoli njega, vse to ga preplavlja s strahom. Ampak je res, da je strah tudi nas, starše, saj nihče med nami ne ve, kako se bo vse skupaj razpletlo. Mali nasvet: opazujte svojega otroka in s svojim vedenjem vam bo sporočil, kaj se dogaja v njegovem telesu.
Ampak strah morate najprej sami priznati in ubesediti, saj če ste sami nemirni in tesnobni, če čutite, da bo vaše telo razneslo, bo vse to začutil tudi otrok. Sprejmite svoj strah in na glas izgovorite: “Strah me je in s tem ni nič narobe.”
‘Tukaj sem zate’
Vaš otrok je tam in vas potrebuje. Ko vam s svojim vedenjem pokaže, da se v njem nekaj dogaja, ga vzemite v naročje, objemite s pristnostjo in toplino. Začutili boste, kako se bo sprostil. Izgovorite besede:
”Razumem, da te je strah, da si jezen,… ne veš kaj se dogaja, mami in oči se ukvarjata še s svojimi stvarmi, ampak vedi, da sem/sva tukaj zate, bom/bova zate poskrbela, za tvojo varnost. Ko boš želel, kar pridi. Rad-a te imam/-va.“
Ob telesnem stiku boste začutili, da se pomirite vi in vaš otrok. S tem bo otrok dobil občutek, pa tudi izkušnjo za naprej: ko bo v stiski (pa ne samo v takšni kot danes; lahko se bo npr. skregal s prijateljčkom v vrtcu, izgubil igračko,…), bo vedel, da je nekdo za njega. To je največja popotnica za njegovo življenje in otroci vam bodo za to hvaležni.
Tisto, kar ozdravlja
Ampak mnogi bomo hvaležni tudi za ta čas izolacije, da smo lahko skupaj, se povežemo, se začutimo med seboj in nekatere vrednote kot so zdravje in odnosi, postavimo na prvo mesto, saj so na koncu te najpomembnejše in najbolj ozdravljajoče.
Dejstvo je, da ne smemo zanikati zdajšnje situacije, saj je to dejanska realnost okoli nas. Najslabše, kar lahko otroku naredimo v tej situaciji je, da rečemo: “Ah saj ni nič.”, mi sami pa smo navznoter besni.
Postanite tudi vi otrok…vsaj za nekaj časa
Poleg objemanja in crkljanja, se predvsem skupaj igrajte, tudi z igračami, ki ste jih že zdavnaj pozabili. Knjigice in branje pravljic so vedno dobrodošle. Kar preberete, lahko recimo tudi skupaj narišite in ustvarjate.
Zdaj je starševska ustvarjalnost na preizkušnji. Knjižnice so resda nedostopne, ampak na spletu je veliko pravljic, ki jih lahko prebirate. Imajo blagodejni učinek na otroke, pa tudi na vas. To bo vaša najbogatejša izkušnja sproščanja.
Vključite otroke v gospodinjska dela, saj običajno zelo radi pomagajo. Ob tem jih seveda pohvalite in počutili se bodo ponosne, saj so pomembni za vas.
Skupaj kuhajte, saj je zdaj čas, ko se vam nikamor ne mudi, čas za palačinke, ki jih otroci obožujejo. Vanje dodajte še sestavine kot so smeh, sreča, pozitivizem,…
Igrajte se družabne igre. Ulezite se na tla in rišite na velik papir z barvicami, flomastri, voščenkami. Za trenutke boste tudi vi postali otrok, ki živi TUKAJ in ZDAJ. To je bistvo življenja.
Učimo se od otrok
Misel na preteklost, še posebej pa na prihodnost, nas straši in skrbi, zato se v tej težki preizkušnji vsaj enkrat učimo od otrok. Pokažite čustva tako kot jih kažejo oni in mu bodite zgled, kako se soočiti z njimi.
Zdaj je priložnost, da vzpostavite in ohranjajte kvaliteten stik z njim ne glede na starost. Sodelujte v njegovem življenju, zanimajte se za njegov svet, predvsem pa si po opravljenih obveznostih privoščite nekaj za dušo (knjigo, glasbo, film, risanko,…). Ugotovili boste, da na koncu res ostanejo samo odnosi.
Lili Kodelja je zakonska in družinska terapevtka, poleg tega tudi svetovalna delavka v vrtcu. V času epidemije je na voljo za brezplačni pogovor. Termin z Lili lahko rezervirate tukaj.
