Bo kriza zamajala ali okrepila vaš partnerski odnos?

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

To je ena najlepših besed, ki v človeku izzove močna občutja in hrepenenje. Spomni nas na obljubo po povezanosti v odnosih in prinese vonj po občutku bližine. Zdi se, kot bi bila družina nekdaj, danes in za vedno poklicana za to, da nikoli ne bi nehali verjeti, da nam globina in medsebojna povezanost v odnosih pripadata.

Družina je postavljena pred različne izzive in preizkušnje. Partnerja oz. mož in žena sta njena temelja. Ker sta se odločila, da bosta držalo tega temelja, jima vsak izziv, ki ga sprejmeta, prinese novo odločitev, novo zaupanje.

Prav v trenutkih, ko smo postavljeni pred različne izzive, se o družini govori največ. Tako tudi zdaj. Kar naenkrat se izpostavlja, kako težko ljudje vzdržijo v družini, kako težko so doma, da imajo občutek zaprtosti.

Paradoks današnje družine

Strokovnjaki opozarjajo na povečano možnost nasilja, tesnobe, depresivnih stanj itn. Zdi se, kot da imamo paradoks. Temeljni namen družine je, da so družinski člani radi skupaj, se dobro počutijo, so povezani, se ljubijo in hrepenijo po skupnem času. 

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Ničkolikokrat smo bili priča raznim dognanjem, kako sodobni čas ni naklonjen družini, saj živimo v pomanjkanju časa, starši imajo preobsežne službe in otroci premnoge aktivnosti. Da je vse to vzrok krize družine. 

Čez noč se je dejstvo spremenilo, družinski člani so namreč kar naenkrat skupaj, imajo čas za vse tisto, za kar ga jim je prej primanjkovalo. A strokovnjaki prav zdaj opozarjajo, da se zaradi tega bliža kriza družine. Starši so nervozni, depresivni, tesnobni. Otroci posledično čutijo veliko napetosti, negotovosti ali pa osamljenosti in dolgočasja.

Zaupati vase in drug v drugega

Kaj bi nam pomagalo, da bi ne glede na to, kateri dejavniki in krize nas od zunaj zaznamujejo, lahko verjeli v družino, v tisto temeljno celico, ki nam prinaša varnost in samozavest? Kaj narediti, da družina ne bi nikoli izgubila svojega pomena, da bi vedno imela prednost?

Mož in žena oz. partnerja ustvarjata vzdušje v družini. Da je to vzdušje sproščeno, varno in brez negotovosti, morata biti tudi onadva v sebi sproščena, morata zaupati vase ter drug v drugega in se počutiti varna. Kar pa je spet paradoks, saj je ravno v času krize to izjemno težko. 

Takrat se namreč zamaje prav notranji občutek varnosti, zaupanja in samozavesti. Mož in žena bi morala biti drug drugemu v pomoč, postati zaveznika, najboljša prijatelja, ki si stiske lahko zaupata. In najhujše je v tistih zakonih in družinah, kjer se ravno v času kriz in težjih obdobij med partnerjema pojavi vrzel, ki ju razdvaja in odtujuje.

Če strahu ne ubesedimo

Zakaj se to zgodi? Strah človeka ohromi, in če o strahu ne govorimo, nas izolira, potegne v svoj svet in svoje občutke, ki se vedno bolj razraščajo in so vse močnejši. Torej, ko situacijo in ob njej občutke ne zmoremo ubesediti, ti dobijo veliko večjo moč in se namnožijo. Ko jih je ogromno, se človek počuti še bolj nemočnega, še težje spregovori, se še bolj umakne v osamo. 

Na drugi strani je partner, ki se mu dogaja podobno. Ker ne zmoreta verjeti, da ju stiska lahko poveže, začneta ustvarjati težko vzdušje, prežeto z nervozo in s strahom. Te občutke ponotranjijo otroci, ki se zelo intenzivno uglasijo na domače vzdušje.

Iz besed se rojevajo nove zgodbe

Otrok se mora uglasiti na vzdušje družine, pa kakršno koli to že je. To mu namreč omogoča preživetje, pravzaprav stik, pa čeprav temelječ na strahu. Tako imamo otroke, ki so zelo tesnobni, prestrašeni, nemirni, nemotivirani.

V času krize je strahu veliko, vzdušje v družinah težko. Skrb in tesnoba sta na dnevnem redu. Zakonca težko govorita o teh občutkih, če tega tudi prej nista bila vajena in če sta tako živela že v primarnih družinah, kar ju je zaznamovalo. 

Morda je ravno kriza izziv, da se tega lotita. Počasi, a vztrajno ter z veliko mero poguma. Če čutita, da tega ne znata in ne zmoreta sama, je prav, da si za začetek poiščeta pomoč in se začneta učiti, kako ubesediti, kar se jima dogaja. Ko svoje občutke začneta oblikovati v konkretne besede, se iz tega tvori nova zgodba.

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Otroke pomirijo tisti starši, ki so tudi sami pomirjeni in spravljeni s seboj. Skrb zase in povezanost družinskih članov je v tem času ključnega pomena. Bližina in povezanost krepita človeka, doprineseta k zdravju in vsesplošnemu dobremu počutju.

Kriza dobi svoj pomen takrat, ko človek iz svoje stiske človeško pomaga drugemu. Ko se iz stiske porodi posebna povezanost. V družini to lahko storimo tako, da vsak dan drug drugemu ustvarjamo lepe in dragocene trenutke, za kar ne rabimo drugega kot pozitivno gesto, objem, pogled ali lepo besedo.

Lidija Bašič Jančar je diplomirana socialna delavka, zakonska in družinska terapevtka ter avtorica knjige Popolna ljubezen. Lidija vam je tudi na voljo za brezplačni pogovor v sklopu Operandove rubrike ‘Osebni pogovori. Če potrebujete nasvet, usmeritev in pomoč v vaši družini, zakonu ali partnerskem razmerju, rezervirajte termin z Lidijo.

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.948€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.948€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.948€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.948€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€