Gospod, pridi k meni in ozdravi moje zlomljeno srce. Zdi se, kot bi se raztreščilo na tisoče koščkov, in ni je stvari, ki bi mi lahko povrnila občutek celovitosti in me potolažila. “Izkaži mi milost, Gospod, ker sem v stiski, moje oko je otopelo od žalosti, moja duša in moje telo.” (Ps 31,10)
Ti veš, kaj je povzročilo to srčno bolečino. Razumeš, zakaj hrepenim po samoti in zavetju, kjer me nihče ne more prizadeti in mi škoditi. In Ti, Gospod, vstopaš v ta samotni prostor, kamor nihče drug ne more zares vstopiti. O Tebi je namreč zapisano: “Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.” (Ps 34,19)
Gospod, verjamem, da si tukaj zdaj ob meni. Želim Ti izročiti vse te koščke svoje ranjenosti in prizadetosti. Gospod, okrepi me, da se Ti bom lahko odprla in Ti zaupala kljub svoji bolečini.
Vzemi me v svoje naročje, Jezus, in me pestuj kot dete, da izjokam vse solze žalosti, ranjenosti, prizadetosti, zapuščenosti, nemoči … V Tvoji sveti prisotnosti dobijo vsa čustva in občutja smisel in nov pomen kljub trpljenju in bolečini.
Hvala, ker sem s Teboj varna pred vsemi kritikami, sodbami in predsodki drugih ljudi. Ti si moje zavetje, kjer lahko spoznavam svojo vrednost in dostojanstvo.
Gospod, niti ni treba, da sem toliko dejavna sama, ti sam mi obljubljaš:
“Jaz ga bom pritegnil in se mi bo približal, kajti kdo bi se mi drznil sam približati?”
Jer 30,21b
Te besede se me dotaknejo, ker se spopadam z nezaupanjem do ljudi, do dogodkov, ki me spominjajo na mojo nesrečo … celo do Tebe, moj Stvarnik, imam zamero.
Razjeda me nevera, da bo kdaj bolje, vendar me Ti sam vabiš nežno, z nevidnimi vezmi ljubezni, da pridem počit k Tebi. Premišljujem psalmistove besede:
“Blagor človeku, čigar moč je v tebi, v njegovom srcu so ceste. Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem, tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi. Hodijo od hrabrosti do hrabrosti, Bog bogov se pokaže na Sionu.”
Ps 84,6-8
Dokončno se lahko prepustim Tvoji ljubeči moči in odprem na stežaj svoje srce Tvojemu srcu, iz katerega se izlivajo žarki Tvoje ljubezni, moči in usmiljenja. V zaupanju Te vabim: “Gospod, prežari vso mojo notranjost, ogrej jo in preoblikuj.” Ti pa, ki sediš na prestolu, si rekel: “Glej, vse delam novo!” (Raz 21,5) Ti sam me napolnjuješ z upanjem, da nisem sama, da ima vse smisel. Še naprej me hrabriš: “Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?” (Jer 43,19)
Hvala, Gospod, ker obnavljaš moj notranji tempelj:
“Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi, branil ga bom, ker spoznava moje ime. Kliče me, pa ga uslišim, z njim sem, ko je v stiski, rešim ga in mu izkažem čast. Z dolgostjo dni ga nasitim, pokazal mu bom svoje rešenje.”
Ps 91,14-16
Amen.
