srečanje

Na stare tire se bomo vrnili drugačni

Kako hitro se čez noč marsikaj spremeni. Zbudiš se, prva novica dneva, ki je marsikoga šokirala: ‘Lahko gremo tudi v druge občine.’ Kaj zdaj? A kar tako, na hitro? 

Strah, negotovost, panika, ko se je pričela samoizolacija. Mnogi smo se soočali s tesnobo, stisko, osamljenostjo, žalostjo, tudi solzami in se v večini naučili živeti s tem.

Prisiljeni v nove navade

Na hitro smo se naučili različnih tehnik (Zoom, Skype, video klici,… ), da smo se videli in slišali s tistimi, od katerih smo bili tudi na zelo “hitro” odrezani, razmišljali pozitivno in v vsem tem iskali lučko v tunelu. Saj tako je treba, a ne?

 

Ustvarili smo si rutino dneva, ki nam je dajala varnost, kar smo v teh dneh najbolj potrebovali. Vsaj dnevna rutina je bila predvidljiva. 

Šolarji so se navadili na šolo na daljavo, starši smo že nekako usvojili učiteljsko vlogo. Digitalna tehnika nam je postala nekaj popolnoma normalnega. Saj nam gre, a ne?

Ne več sprememb, prosim!

Ponovno novo rahljanje ukrepov. Predšolski otroci bodo šli v vrtec, nekaj šolarjev v šolo. Spet se v otrocih in nas starših pojavijo mešani občutki.

Hvaležni neizmerno, ampak kako se zdaj vrniti v šolo, nekateri med nami znova nazaj v službo.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Ena izmed deklic mi je na vprašanje, kaj misli o tem, da gre lahko v šolo, odgovorila: “Ne vem, po eni strani bi šla, po drugi strani me je strah kaj bo, kako bo…” Spet druga mi je odgovorila: “Strah me je iti v Ljubljano, da se ne bom okužila, da ne bom prinesla kaj domov.” 

Vse to je normalno, saj smo bili toliko časa doma, z zdravstvenega vidika, zaščiteni, izolirani, skrbeli smo zase in za druge.

Kako spet nazaj v svet?

Dovolite otrokom čutiti vse, kar jih bo preplavljalo – krivica, jeza, strah, težki občutki. Čustva bodo prišla, kot val bodo preplavila njihova telesa in potem odšla. Bodimo tam z njimi, zdržimo.

Olajšanje, da se vračamo v normalno življenje, pa vendar nihče med nami ne ve, kako bo. Mogoče je tako tudi prav, saj nas je samoizolacija naučila biti tukaj in zdaj, živeti za ta trenutek, ki ga lahko obvladuješ, nadzoruješ. 

Razmišljanje, kaj bo v prihodnosti, v nas prebuja pretirano zaskrbljenost, tesnobo, strah.

Brez besed, le solze in olajšanje

K temu razmišljanju in pisanju me je spodbudila terapevtska izkušnja, ki mi je še posebej dala misliti, kako smo ljudje socialna bitja in kako močno pogrešamo drug drugega.

Zagledati starše, sestro, brata, prijatelje…. Kakšno moč in voljo dobimo, ko jih zagledamo po sedmih tednih samoizolacije. Solze, sreča, nepopisno veselje, ko ostaneš brez besed.

Kot terapevtka sem začutila cmok v grlu in imela solzne oči. V tistem trenutku ni bilo pomembno nič drugega. Zavedanje, kako pomemben je samo ta trenutek.

Le kaj nas čaka tam zunaj?

S sproščanjem ukrepov odhaja na nek način tudi čas karantene. S tednom, v katerem smo, lahko rečemo, da se počasi, seveda z upoštevanjem vseh navodil, vračamo v normalno življenje. Čeprav nikoli več ne bo, tako kot je bilo prej. 

Mnogi med nami smo se v tem času samoizolacije v marsičem soočili sami s seboj, med drugim tudi kako “preživeti” v družini, kako biti doma. Bilo je težko, ampak smo se naučili. 

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

Od takšnega načina življenja se bo potrebno posloviti. Vendar je dragoceno ohraniti in ne pozabiti, kar smo se naučili v tem času: skrbeti za zdravje, zavedati se tega ‘zdaj’ in predvsem, da nič v življenju ni samoumevno. Čas karantene si lahko vzamemo kot tisti čas, ko smo na novo ustvarili samega sebe.

Na stare tire se bomo vrnili drugačni. Ampak drugačnost je tista, ki nas bo še bolj okrepila in nam dala moč, da iz tega pridemo kot zmagovalci. Del zmage si lahko že pripišemo in pohvalimo samega sebe, saj smo zavoljo zdravja do sebe in drugih prevzeli dobršen del moralne odgovornosti. 

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>
  • Aktualni namen

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.370€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.370€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

1 misel na prispevek “Na stare tire se bomo vrnili drugačni”

  1. Frančiška Gogala

    Veliko sprememb in razmišljanj nam je prinesel virus. V ljudeh se prebujajo čustva, ki so lahko pozitivna, lahko pa zelo negativna. Vse ksr smo na nek način skušali zadržati v sebi se sedaj odraža navzven. Posebej me skrbijo mnoga negativna čustva, ki bruhajo na dan v zadnjih dneh, zlasti v političnem smislu. Iščemo napake, iščemo vzroke za moje slabo počutje v zunanjem svetu. Upam, da zadeve ne bodo eskalirale do take mere, kar bo v škodo našemu narodu. Molimo ta trenutek za Slovenijo, saj ni lepšega kraja kot ta raj pod Triglavom.. Vsem dobro

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam bo všeč tudi...

  • Pomagajmo skupaj
epidemija v kolumbiji

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.370€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.370€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

  • Zadnji članki
  • Zadnje meditacije
  • Zadnje zgodbe