Dragi Jezus,
opazujem Te, medtem ko na svojem osličku jezdiš med množico. Pred teboj se riše obris Jeruzalema. Izpolnjujejo se besede preroka Zaharije:
“Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.”
Zah 9,9
Gledam tvoje gibe, ko pozdravljaš svoje ljudstvo. Preprost si, s tvojega obraza sije nasmeh in tvoje oči izžarevajo blagost. ccSvojo pozornost deliš na vse strani.
Prihajaš med svoje ljudi, v prestolnico svojega ljudstva. Vsakega izmed njih, bi lahko poklical po imenu. Vsakega izmed te nepregledne množice, ki vrvi, da bi te pozdravila in videla, poznaš v srži njegove biti.
Ljubiš jih in oni so vzljubili Tebe.
Kako te ne bi? Človek, ki se je s svojim delovanjem dotaknil tolikih usod: posameznikov in družin.
Številne ljudi si rešil pred družbenimi stigmami judovske družbe, izkazal spoštovanje ženskam, ozdravljal posameznike in jim pomagal, da so bili spet sprejeti v svoje družine in zmožni zaživeti polnost življenja.
Storil si toliko čudežev, ki jih prej ni storil nihče. Z ljubeznijo in pozornostjo si izkazal ljudem spoštovanje in bližino, po kateri so hrepeneli vse od otroštva.
V njih si vzdramil in okrepil željo po pravičnosti, po ljubezni, po svobodi, po celovitosti, ki si jo z drobnimi semeni besed in s svojimi dejanji zasejal med njih.
V njih si okrepil upanje, da se je približal čas odrešenja. Nekaj, na kar so čakali dolga stoletja že njihovi predniki, zdaj, zdaj, pa bi se to lahko izpolnilo pred njihovimi očmi.
Vsa ta nepregledna množica Ti izkazuje čast in slavo. Tisti pred tabo in tisti za tabo vzklikajo:
“Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!”
Mt 21, 9
Eni mahajo s palmovimi listi, drugi s cvetjem. Tukaj so vsi, ki te spremljajo na poti v Jeruzalem že od Galileje in tisti, ki so se teh množici pridružili po naključju. Tu so otroci, najstniki, odrasli v zrelih letih in malo mlajši. Tudi tvoji učenci so tukaj, pa tudi zveste žene.
Stojim ob robu te množice, ki s svojim valovanjem in glasovi pljuska ob mene, in gledam Tebe, Jezus, ki se počasi pomikaš mimo mene.
Tukaj sem pred Teboj, moj kralj. Takšen kot sem. Iskren. Z vso svojo resničnostjo in preteklostjo.
Kakšne misli in občutki se mi porajajo ob pogledu nate? Sva se že kdaj prej srečala? Ti tudi sam maham v pozdrav?
Tvoj pogled sreča mojega. Zazreš se vame in me s svojo toplino objameš.
Le nekaj trenutkov traja to najino srečanje, potem nadaljuješ svojo pot proti Jeruzalemu, ki je posuta s cvetjem in vejami palm.
(Sprejmem to, kar doživljam: svoje občutke, misli, hrepenenja, spomine. Sprejmem vse, kar se porodi.)
Odhajaš, da bi lahko izravnal tudi mojo pot, me odrešil skrbi, krivde, sramu, ki jih pestujem v svojem srcu. Želiš me ozdraviti bolezni, ki otežuje moj vsakdan in ujetosti, ki me ovirajo, da bi zaživel svobodno.
Jezus, prosim Te, daj mi moč, da bom zmogel odgovoriti na tvoje povabilo, da ti sledim na tvoji poti. Daj, da bom v prihodnjem tednu zate pripravil poseben prostor in čas. Vabiš me, da Te bolje spoznam preko vseh postankov, ki jih boš prehodil vse od zadnje večerje, Oljske gore do Kalvarije, vse do božjega groba.
Prehodil jo boš tudi zame.
Odgrni mi skrivnost svojega odrešenja, da mi bo postala bolj ljuba.
Daj, da bi lahko sprejel vse, kar si storil zame pred dvema tisočletjema in se mi razodel v mojem vsakdanu. Daj, da bi spet lahko našel mir, svobodo in neusahljivo moč tvoje ljubezni.
Amen.
