Kako zaupati strojevodji, ko se vaš svet podira?

Skrb jutrišnjemu dnevu ne odvzame žalosti, temveč današnjemu odvzame moč.

Corrie Ten Boom

Ni treba pojasnjevati, zakaj je bilo letošnje leto težko. Člani naše družine so tudi sami izkusili nekaj finančnih, čustvenih in zdravstvenih težav, pa tudi negotovosti glede služb.

Če pogledamo širše, smo sredi globalne pandemije, za katero smo nekateri (»khm, vsi?«) med nami menili, da bo minila pred nekaj meseci. Ljudje v naši okolici dobesedno izgorevajo. Položaj je zapleten.

Zakaj skrbi?

Zelo hitro se lahko ujamemo v začaran krog, začnemo skrbeti, zaženemo paniko. To so logični odzivi na dogodke, ki jih ne moremo nadzorovati.

Strah in tesnoba sta našim zgodnjim prednikom pomagala odzvati se v nevarnih okoliščinah. Te značilnosti imamo še vedno v sebi, saj nam strah lahko pomaga analizirati položaj in hitro sprejemati odločitve.

Toda čezmerna skrb nas lahko oslabi in neposredno nasprotuje umirjenemu stanju občestva z Bogom, h kateremu On želi, da stremimo. Jezus je pri zadnji večerji dejal: 

»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. /…/ Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« 

Janez 14:27

Niti enkrat nam ni rekel, naj se bojimo, tudi takrat ne, ko je bil pred križanjem in so se njegovi učenci v strahu razbežali.

Ostati miren v času težav je neverjetno težavno. Toda Bog želi, da poskusimo to storiti.

Bog nam govori: Ne bojte se

Sveto pismo več kot stokrat omeni skrb in nas v

dno znova poziva, naj ne bomo prestrašeni ali zaskrbljeni glede prihodnosti:

Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.

Filipljanom 4:6–7

Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. /…/ Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase.

Matej 6:27–34

Recite njim, ki so plahega srca: »Bódite močni, nikar se ne bojte! 

Izaija 35:4

In še bi lahko naštevali.

Zaupajte strojevodji (brez ‘ampak’)

Kakšen je torej odgovor? Če ne smemo skrbeti, kar je sestavni del naše človeške narave, kaj naj potem storimo? Kaj je nasprotje strahu?

ZAUPANJE.

To umirjeno stanje občestva z Bogom temelji na zaupanju. To je ena najtežjih nalog, vendar nas Bog kljub temu poziva, da jo opravljamo.

Vse je osredinjeno na to, kaj kot kristjani resnično verjamemo. Ali verjamemo, da ima Bog vse pod nadzorom? Da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu? Da On varuje naša srca in misli ter našo prihodnost?

Ali pa je to pogojno zaupanje? Seveda ti zaupam, Bog, AMPAK …

Če verjamemo Božji besedi, potem bomo ugotovili, da nam Bog želi dati ključe kraljestva. Bog nam nikoli ne bo ničesar odrekel, razen:

1) če to ni najbolje za nas,

2) če je to dejansko škodljivo za nas,

3) če je za nas pripravil nekaj precej boljšega.

V tem primeru je naša naloga, da zaupamo, četudi se zdi, da se svet okoli nas podira. Četudi resnično ne mislimo tako. Četudi se položaj ne spreminja. Četudi odgovorov ni na vidiku.

V teh dneh mi daje motivacijo prispodoba z vlakom, ki jo pripisujejo nizozemski pisateljici Corrie Ten Boom: ste na vlaku in potujete skozi temen predor. Ne vidite svetlobe. Ne poznate poti. Ali zavržete vozovnico in skočite z vlaka?

Ne.

Sedite mirno. In zaupate strojevodji.

Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.