Janez Krmelj z Madagaskarja: Kako Antešaki osvobodijo človeka za večnost?

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Tradicionalno obredje ob smrti in slovesu od pokojnega je skozi zgodovino plemen na Madagaskarju služilo posamezniku in njegovi skupnosti v procesu žalovanja, zato ga še vedno ohranjajo. 

Ko med Antešaki nekdo umre, njegova družina začne s tem obredjem. Tako bližnji, tudi tisti, ki niso prisotni ob smrti, začutijo, da je nekdo umrl; živijo namreč medsebojno duhovno zelo povezano življenje. 

Sel ponese novico o smrti po vasi

Eden izmed njih ima vlogo sla: ogrnejo ga v kos blaga, ki ga zavežejo čez rame, preko ledij in na drugi stran spet čez prsi. Tako napravljen gre sporočit smrt ostalim sorodnikom in vaščanom. 

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Ko ti vidijo tako odetega človeka, vedo, da  je to znamenje smrti. Vendar smrt pokojnika razglasijo šele po tem, ko sel s sporočilom priteče do vaškega starešine: šele ko jo ta razglasi, se o smrti lahko začne govoriti. 

Poudaril bi še, da je mnogo sporočil med njimi neizrečenih in si jih med seboj prenesejo v namigih, z obraznimi potezami z načinom oblačenja. Evropski človek jih le počasi in sčasoma prične zaznavati. 

Ko pokojnika objokuje vsa skupnost

Sorodniki in vaščani po razglasitvi smrti prihajajo v hišo pokojnika; moški se najprej zberejo pod drevesom ob hiši, žene pa ob pokojniku v njej. Sledi obred, ko skupaj objokujejo umrlega, kar traja nekaj minut. 

Skupno objokovanje ima zelo pomembno vlogo, saj izraža solidarnost duhovne narave, ki med pripadniki plemena Antešakov in tudi drugod na Madagaskarju kaže na edinost duha. 

Po vsakem skupinskem objokovanju se ozračje med žalujočimi razbremeni. Obred objokovanja ponovijo vsakokrat, ko se pridejo od pokojnika poslovit bratje, sestre in drugi najožji člani družine. 

Še posebej mi v spominu ostaja 11-letno dekletce, ob smrti katerega mi je bilo zelo hudo. Ko je deklica umrla, so domači takoj pritekli do mene, bil sem jim namreč kot brat in član njihove družine, saj sem za smrt izvedel celo pred starešino. Navzoč sem bil skozi ves obred.

Ob razglasitvi smrti sovaščana vsa skupnost pusti svoje delo in se prične pripravljati na slovo od pokojnika. To umrlo deklico so uredili kot princesko in jo na ta način pripravili za srečanje z žalujočimi. 

Ob smrti se v vasi življenje ustavi 

Pokojnika prenesejo iz domače hiše v rodbinsko hišo, kjer nato ob njem bdijo. Kar se navadno začne popoldne in traja celo noč: ženske so, združene v prepevanju, ob pokojniku, moški pa v svojih debatah rešujejo tudi druge probleme. Naslednji dan okrog ene ali druge ure popoldne ta obred zaključijo s pogrebom. 

Janez Krmelj z Madagaskarja: Kako Antešaki osvobodijo človeka za večnost?

Na dan pogreba, v dopoldanskem času zakoljejo govedo. Pri tem ni toliko pomembno, kako veliko, staro ali mlado je govedo, izrednega simbolnega pomena pa je njegova kri. Ta se ob zakolu goveda izlije v bližini pokojnikove rodbinske hiše. 

Obred pogreba kot ga praznujejo Antešaki

Ko se začne pogreb, pokojnika na nosilih podajo skozi posebna vrata na zadnji strani hiše ven. Tistih vrat nihče ne prestopi živ; namenjena so le prenosu pokojnika iz rodbinske hiše, ko ga dva nosača v hiši podata dvema nosačema zunaj. 

Nosači s pokojnikom, za njimi pa tudi vsa množica, storijo pomemben korak: drug za drugim prečkajo potoček krvi goveda. Ta obred imenujejo “Dika Ra”, kar pomeni v njihovem jeziku prestopiti kri. 

Z odpuščanjem v srečno večnost

V malgaškem obredju, zlasti pri Antešakih, kjer živim, je ta simbolika zelo blizu krščanskega obredja: kdor prestopi to kri, se absolutno zaveže k popolnemu odpuščanju pokojniku za vse prestopke za časa življenja. Darovano govedo je namreč iz sebe iztisnilo kri, kot zahtevo po odpuščanju. 

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Kdor prestopi kri, pokojniku daje popolno odpuščanje in svobodo ter mu ne nalaga več nobenih bremen in zadolžitev, ki jih je preminuli sicer imel v življenju: s tem mu podarja srečno večnost. Izredno globok pomen! 

Slovo od pokojnika

Nato pokojnika odnesejo iz vasi, moški se počasi oddaljijo, žene nekaj časa še sledijo sprevodu, nato se naprej odpravi le “Karasy”, skupina, ki pokojnika nese do grobnice in ga položi vanjo. 

Vas je tako opravila svoje delo, kot pravijo pogrebu; za njih je pogreb veliko dejanje, častno obredje, s katerim človeka osvobodijo za večnost. Delo misijonarjev je, da to bogastvo ohranjamo in ga le še plemenitimo!    

Pripoved misijonarja Janeza Krmelja je zapisala Maja Žagar. Avtorica fotografije: Meta Rus

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Preberite tudi...

Podprimo misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time