Bog velikokrat ustvarja čudovite umetnine, po katerih se jasno razodeva v našem življenju. Kadar smo obdani z najdražjimi, ki nas pristno ljubijo in cenijo, je življenje čudovito in izpolnjujoče. Vselej pa dobro vemo, na koga se lahko naslonimo v trenutkih, kadar nas življenje stisne v kot.
Ne glede na vse lepo pa smo soočeni z dejstvom, da bo v nekem trenutku vsakdo zapustil ta svet. Zato bodimo pripravljeni sprejeti dejstvo, da je smrt del življenja in daje pomen našemu bivanju. Smrt nas opominja, kako dragoceno je naše življenje in življenje naših najdražjih.
Vsaka stvar ima svoj čas
Sveto pismo nam v knjigi Pridigarja govori:
»Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom.«
Pridigar 3,1
Čeprav razumemo zgornjo Božjo besedo, je neizpodbitno, da je izguba ljubljene osebe boleča. Kako torej prebroditi to bolečino in začeti znova?
Ko beremo Sveto pismo, nas Bog po preroku Izaiji opogumlja:
»Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost.«
Izaija 40,29
V težkih trenutkih zato zaupajmo Bogu in On nas bo okrepil, da bomo lahko odžalovali.
V nadaljevanju je nekaj preprostih misli, ki nam lahko pomagajo prebroditi bolečino ob izgubi ljubljene osebe in narediti korak naprej v življenju.
Ljudje smo, zato pustimo čustvom prosto pot
Ko se soočamo z bolečino ob smrti ljubljene osebe, nas lahko popolnoma preplavijo čustva. Pustimo jim prosto pot, kajti to je povsem naravno.
V težkih trenutkih se sočutno opomnimo, da so naša čustva nekaj povsem naravnega. Pustimo solzam, da tečejo, srcu, da žaluje, in umu, da sprejme stvari ob svojem času.
Sprejmimo pomoč od Boga in ljudi, ki nas želijo podpreti
Gospod je naš Tolažnik. Kadar v srcu čutimo bolečino, naše zaupanje v Boga lahko postane steber moči.
Sveto pismo nam v knjigi Psalmov govori:
»Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«
Psalm 54,1
Kličimo ga v stiski in On nas bo potolažil.
Kadar nas preplavijo čustva ob izgubi ljubljene osebe, je prav tako pomembno poiskati pomoč pri zaupanja vrednih ljudeh, ki so nam lahko v oporo. Še posebej krog prijateljev ali svojcev nam je v takih trenutkih lahko v veliko pomoč in nam lahko pomaga pri tem, da naš proces ozdravljenja postane znosnejši.
Dopustimo si odžalovati
Dovolimo si iti skozi vse stopnje žalovanja, korak za korakom. Obstaja namreč več stopenj žalovanja in vsaka je na svoj način edinstvena.
Zanikanje: Ko slišimo žalostno novico o izgubi ljubljene osebe, bomo sprva morda težko sprejeli, da je to, kar smo slišali, pravzaprav resnično.
Jeza: Ko zares pričnemo sprejemati resnico, da je naš bližnji umrl, se počasi pritihotapi jeza. Povsem običajno je čutiti, kako se v nas nabira jeza. Jeza bo morda usmerjena v nas same, ker nismo mogli v celoti pomagati, v ljubljeno osebo, ker nas je zapustila, v zdravstveno osebje, ker ljubljene osebe niso mogli pozdraviti, ali celo v Boga.
Pogajanje: Nato se bomo morda poskusili spopasti z izgubo tako, da se pogajamo z nadnaravnim. Morda se bomo poskusili pregovarjati z Bogom, zakaj je bližnji zapustil ta svet, zakaj ravno on in tako naprej.
Depresija: V nekem trenutku nas lahko popolnoma preplavi žalost. Tudi to je povsem običajno, pomembno pa se je zavedati, da to čustveno stanje ne bo trajalo v nedogled.
Sprejemanje: Sprejmimo stvarnost izgube in se počasi premaknimo naprej.
Pripravljeni na novo življenjsko poglavje
Prišel bo čas, ko bo treba sprejeti odločitev, da gremo naprej. Ko pridemo do točke, na kateri izgubo sprejmemo kot stvarnost, bomo počasi lahko sprejeli tudi nov začetek, brez našega ljubljenega.
Vsak posameznik se drugače odzove na takšno izgubo. Bodimo ljubeči do sebe, sledimo procesu žalovanja, sprejmimo izgubo, živimo vsak dan posebej in dopustimo življenju, da nas popelje naprej.
Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
