Letos sva Novo leto preživela bolj umirjeno kot prejšnja leta. Tako sva si zaželela; brez posebnega pompa, odmaknjena od dogajanja, posvečena drug drugemu.
In prav zato se mi je zdelo, da sva naredila lep prehod iz starega v novo leto. Sedela sva v malem tropskem vrtičku za hišo, s kozarcem vina v roki, medtem ko so okoli naju pokale petarde, žvižgale rakete in vsake toliko časa izbruhnili mini ognjemeti nekje na drugi stani soseske.
V tem vzdušju sva se spominjala leta, ki je minevalo; lepe stvari, težke stvari, obžalovanja, uresničene cilje in zamujene priložnosti. Drug pred drugega sva polagala želje za prihodnje leto, strahove, skrbi, upanja in zaupanja.
Zaželela sva si, da bi še poglobila najin odnos in utrdila medsebojno ljubezen in spoštovanje. Da bi zmogla in znala prepoznavati voljo, ki jo ima Bog za naju, in imeti pogum, da ji slediva.
Pa za najine najbližje, prijatelje, da bi jim bilo leto naklonjeno, da bi bili srečni v življenju.
Pomislila sva na najino pot, na to, kako rada bi, da bi naredili korak naprej pri Operandu, imeli več priložnosti za nove dobrodelne akcije in pritegnili še več darovalcev.
Medtem so sosedje navijali glasbo, eni iz ene, drugi iz druge strani, se glasno pogovarjali, velika družinska in prijateljska novoletna druženja, ki sva jim jih močno privoščila.
Le kaj so si zaželeli ti ljudje ob novem letu? Kakšne želje in cilje imajo? Še posebej tisti, ki jim življenjske okoliščine ne dopuščajo veliko manevrskega pristora, ki živijo iz dneva v dan? Ali sploh lahko delajo dolgoročne načrte in si postavljajo cilje za celo leto naprej, če pa mnogi niti ne vedo, kako bodo preživeli jutrišnji dan?
Pomislila sva na ljudi v Bajo de Tarapoto. Kar smo zanje naredili v Operandu, je bila le kaplica v morju njihovih potreb, stisk in izzivov.
Kaj si zaželi mama, ki je ostala sama z desetimi otroci in živi v razpadli hiši, skupaj s svojimi ostarelimi starši in nestalnim, priložnostnim delom, s katerim služi denar zanje?
Kaj si zaželi otrok, ki bi rad šel v šolo, kot ostali otroci, a ga starši ne pošljejo tja, ker mu ne morejo kupiti šolskih potrebščin?
Kaj si zaželi odvisnik, ki bi se rad znebil verig suženjstva, a ne ve kje in kako sploh poiskati pomoč, saj so okrog njega le vrstniki, ki so prav tako ujeti v drogo in alkohol?
Perujci imajo sicer nekaj zanimivih tradicij in navad, ko prestopajo iz enega v drugo leto. Govorim na splošno, saj se te od regije do regije razlikujejo.
Recimo grozdje medtem ko odštevajo sekunde do novega leta. Dvanajst grozdnih jagod, šest zelenih in šest črnih. Vsaka predstavlja en mesec v letu. Medtem ko odštevajo, jedo eno za drugo in si z vsako nekaj zaželijo.
Barve za Perujce (in tudi druge narode v Južni Ameriki) nosijo v sebi moč. Ko sva na 31. odhajala k maši in prečkala glavni trg Plaza de las Armas, se je gnetlo ljudi v vseh mogočih barvah. Izrazitih, svetlečih, kričečih.
Prevladovala je rumena. Rumene majice, rumene hlače in krila, rumeni plišasti ptički, pripeti na laseh, rumene torbice …
Rumena barva naj bi prinašala srečo. Nekateri verjamejo, da mora biti rumeno zgolj spodnje perilo, kar pojasni, zakaj so bili v zadnjih dneh pred prazniki v izložbah z oblačili tako izpostavljeni rumeni nedrčki, tangice in spodnje hlačke.
No, tega se sicer ni dalo videti pri ljudeh na ulici, sem pa opazil nekaj bleščeče rumenega pri moškemu v cerkvi, ki je sedel pred menoj in ko so mu pri sedanju in vstajanju hlače vsakič malenkost zdrsnile s pasu.
Zelena barva naj bi prinašala denar, rdeča ljubezen, bela zdravje in plodnost. Lahko si predstavjate stotine ljudi na trgu v vseh teh barvnih kombinacijah; želje in upanja za tiste najpomembnejše vrednote našega bivanja.
Mnogi staroselci, ki živijo v pragozdu, na ta dan obiščejo šamane. Ti jih, gole, škropijo s kamiličnim pripravkom, da se otresejo zlih duhov.
Če denimo na ulici čez ramo vržeš dvanajst kovancev, naj bi to pomenilo, da preko rame za seboj puščaš revščino in denarno nesrečo. Po drugi strani pa tistega, ki dvanajst kovancev najde na tleh, čaka sreča in blagostanje.
Nekateri položijo kovance v čevlje, ko se z njimi obuti odpravijo ven. Tudi tega nisem mogel potrditi, čeprav se mi je res zdelo, da nekateri hodijo zelo okorno. No, lahko bi bil posredi tudi alkohol.
Kakorkoli, v novo leto je vsak izmed nas vstopil s svojimi pričakovanji, upanjem in vero. Človek se zlepa ne sprijazni s težkimi okoliščinami in izzivi, ki jih prinaša življenje. Stremimo k sreči, k lepoti, k blagostanju in k ljubezni; ljubezni z malo in ljubezni z Veliko začetnico.
Ne glede na to, kaj vam bo leto 2024 prineslo, vsakemu od vas želim, da to sprejmete z odprtostjo, vero in zaupanjem. Želim si, da bi še naprej ostali povezani in se veselim novih priložnosti, ko bomo spet skupaj združili moči in pomagali tistim najšibkejšim iz obrobja naše družbe.
