img_20161129_115050-1-1

Iz verige odvisnosti v popolno svobodo

odessa_panorama
Odessa

Gena se je dolgo let boril z alkoholom. Čeprav se je trudil in iskal različne načine, kako se izviti iz primeža odvisnosti, mu razmere v Lugansku, kjer je živel, niso dopuščale veliko možnosti. Obup, beda in seveda vojna, človeka zaznamujejo – pogosto tudi usodno.

Proti svojim ljudem

Skupaj s sinom sta živela v hiši, o ženi mi ni želel pripovedovati. Po revoluciji, ko se je v Lugansku začela vojna, se je sin pridružil ukrajinski vojski.

Gena je ostal doma, a je bil pogosto tarča nasilja proruskih borcev, saj je zavračal pozive, da se pridruži njihovim vrstam proti Ukrajincem, torej proti svojim ljudem. Za kazen je moral denimo pred svojo hišo kopati jarek, od koder so prorusi varno streljali na ukrajinsko obrambo.

Kaj hujšega za starša

Iz Luganska vsak dan poročajo o novih žrtvah mladih ukrajinskih vojakov. Nekega dne v letu 2014 je tudi Gena prejel tragično novico o smrti svojega sina. Kaj je za starša lahko hujšega kot to, da pokoplje lastnega otroka?

Vojna v Lugansku
Vojna v Lugansku

Porušeno življenje

A tragedijam ni bilo konca. Istega leta je proruska granata do tal porušila njegovo hišo in moral je zbežati. Sorodniki so mu podarili nekaj denarja, več kot to niso zmogli. Njegov položaj je bil skrajen, kot da se je vse na tem svetu zarotilo proti njemu.

V iskanju rešitve

Gena je vedel le eno. Če bo želel preživeti, bo moral premagati svojo odvisnost od alkohola. Obupan je potoval po Ukrajini in se vključeval v centre za pomoč odvisnikom od drog in alkohola.

A mnoge od teh ‘rehabilitacijskih enot’ ne sprejemajo odvisnike zato, da bi jim omogočili kvalitetno zdravljenje, pač pa zato, ker potrebujejo zastonj delovno silo pri različnih izvajalskih delih.

Ti ljudje zato pogosto pristanejo v izkoriščevalskih delovnih razmerjih, ki jim razen strehe nad glavo in nekaj hrane, ne omogočajo dostojnega življenja, kaj šele podporo pri soočanju z odvisnostjo.

Prava oskrba

Tako je Gena pred osmimi meseci prišel v Odesso, kjer je živel kot brezdomec na ulici. Imel je občasna dela kot varnostnik, a pijača ga je venomer potiskala k tlom.  Z ostalimi brezdomci je hodil po hrano na razdeljevalno točko, kamor so redno prihajali prostovoljci iz organizacije Depaul (več o njej kasneje).

Mobilna medicinska pomoč
Sestra Marta in mobilna zdravstvena oskrba

V tistem času je dobil hudo infekcijo nog, tako da je komaj še hodil. Njegovo zdravstveno stanje je bilo resno, zato ga je Maxim iz Depaula odpeljal v bolnico, kjer je z antibiotiki pozdravil infekcijo in se spet fizično okrepčal…

Prišla sva v Odesso

Iz Kijeva, kjer sva preživela štirinajst dni, sva se skupaj s p. Vitaliyem odpeljala v Odesso, veliko pristaniško mesto na jugu Ukrajine. Šest ur vožnje naju je utrudilo, a veselila sva se novih izkušenj in novih ljudi, ki nama jih Bog pošilja na pot. Pater Vitaliy je eden izmed njih.

Mlad, ambiciozen, podjeten in poln energije. Rojen je v Zakrpatju, a svoje mesto in poslanstvo je našel v Odessi, ki kar kliče po ljudeh, ki so svoje življenje pripravljeni žrtvovati za druge. Je grkokatolik in član misijonske družbe Lazaristov. S svojim delom in ambicioznimi projekti, o katerih bom še pisal, je dokazal, da je s požrtvovalnostjo in predanostjo mogoče narediti veliko dobrega.

Depaul

Poleg številnih odgovornosti je tudi vodja dobrodelne organizacije Depaul na področju Ukrajine. Depaul je sicer član t.i. Vincencijanske družine, mreže številnih dobrodelnih organizacij in redovnih skupnosti, katerih skupni imenovalec je karizma svetega Vincencija Pavelskega.

Depaul
Depaul – Brezdomstvo nima mesta

Depaul, ki ima sedež v Londonu, je prisoten v Angliji, na Irskem, Slovaškem, v Ukrajini, Franciji ter v Združenih državah in vsako leto pomaga več kot 20.000 ljudem. Njegovo glavno poslanstvo so projekti namenjeni brezdomcem. Na uradni spletni strani takole zapišejo:

Naše poslanstvo je končati brezdomstvo in spremeniti življenja tistih, ki so njegove žrtve.

V Kijevu sva spoznala Iana Bradyja, enega od vodilnih članov organizacije, ki se je ravno takrat mudil na sestanku članov Depaul ekipe v Ukrajini. Predstavila sva mu društvo Operando in povabil naju je na Irsko, kjer je Depaul močno prisoten in razvit že štirinajst let.

Center za zdravljenje odvisnosti

Ko je p. Vitalij prišel v Odesso je kmalu prepoznal potrebo po rehabilitacijskem centru za odvisnike od drog in alkohola. Vodka, ki je v Ukrajini dovolj poceni, uničuje družine in življenja. Ljudje se opijajo, ker ne vidijo prihodnosti, ker želijo zbežati, ker izgubljajo upanje.

Center za zdravljenje odvisnosti
Delo in medsebojni odnosi so odlična terapija

V Kijevu sva videvala veliko mladih na ulicah, kako se opotekajo s steklenicami v rokah ali posedajo pred trgovinami in na železniških postajah.Centri za zdravljenje odvisnosti sicer obstajajo, a tisti kvalitetni so običajno dragi in si jih večina ne more privoščiti.

Na pot za rešitvami

A kakšen center bi bil najbolj primeren za ukrajinskega človeka?’ se je takrat spraševal p. Vitalij. Odločil se je, da si vzame nekaj časa za potovanje po evropskih državah in sam spozna različne možnosti in zglede, ki bi utegnile biti najbolj primerne za njegov misijon v Odessi.

Skupnost In Dialogo

In dialogo Matteo
Padre Matteo – ustanovitelj skupnosti In Dialogo

Odgovor je našel v Italiji, ko je obiskal skupnost In Dialogo (V dialogu). Ta medse sprejema ljudi s težavami z odvisnostmi in jim pomaga odkrivati njihove lastne darove v pristnih medčloveških odnosih in v odgovornem delu, ki že samo po sebi dviguje samozavest in samopodobo.Projekt je z navdušenjem podprl tudi takratni provincial Lazaristov p. Tomaž Mavrič, o katerem sva že pisala tukaj. Moška skupnost In Dialogo v Ukrajini je zaživela decembra 2012, ženska pa aprila 2015, na obrobju Odesse.

Šele ko človek doseže dno, se lahko spet odrine

Z Vitaliyem smo v dneh po najinem prihodu obiskali obe skupnosti. Gospoda Gena sva spoznala v moški. Kako je prišel tja? Takoj potem, ko je Maxim odpeljal Gena v bolnico, je poklical p. Vitaliya in mu povedal o človeku, ki ima hude težave z alkoholom, a močno željo, da nekaj stori v zvezi s tem.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Vitalij ga je obiskoval v bolnici in se redno pogovarjal z njim o možnosti sprejema v rehabilitacijski center, ki ga je odprl. A Gena ni bil še odločen. Nekaj v njem je še vedno govorilo, da s težavo lahko opravi sam. Ko je bil odpuščen iz bolnice, je živel enako kot prej – razcepljen med alkoholom in občasnim delom – vse dokler ni dosegel dna.

Prišel je do mesta za razdeljevanje hrane in se želel pogovoriti z Vitaliyem. Pater je prišel tja in bil pretresen. Gena je stal pred njim, umazan, pobruhan, skrušen in popolnoma šibak. Vitaliy je priznal, da je v tistem hipu podvomil, da bo lahko še enkrat normalno zaživel.

‘Videl sem le zunanjost,’ je povedal Vitaliy. ‘Čisto človeško, nisem zmogel pogledati preko tega’.

Odessa
V zdravstvenem domu z Geno (na skrajni desni). Ob njem p. Vitaliy in še dve članici ženske skupnosti

Ampak Gena je borec. Tisto, zaradi česar se je tako hitro spet lahko pobral in zaživel v skupnosti, je bila močna želja po svobodi, ki v njem v resnici ni nikoli umrla. In kar je najbolj pomembno, končno si je priznal, da se sam ne more kosati z alkoholom. Potrebuje pomoč!

Svojo zgodbo nama je pripovedoval med vožnjo v zdravstveni dom, kamor smo se odpeljali po zdravila zanj.

Zdaj je že en mesec, kar Gena živi v skupnosti in vse kaže, da je v njegovo življenje končno posvetila luč. Bog dela!

Sestre usmiljenke

V isti ulici, kjer je hiša lazaristov (trenutno v njej živi le p. Vitaliy, a kmalu se mu bodo pridružili tudi drugi), imajo skupnost tudi tri sestre usmiljenke (s. Marta, s. Marija in s. Magdalena), ki so del vincencijanske družine in zato povezane z lazaristi.

Medtem ko p. Vitaliy vodi, načrtuje in organizira vse potrebno za delovanje obeh hiš za odvisnike, se sestre s svojim prilagojenim ‘medicinskim kombijem’ vozijo eno uro daleč na ulice Odesse, kjer zdravstveno oskrbujejo ljudi iz ulice (dve od njih sta izšolani medicinski sestri). Ena od sester se vedno odpravi tudi v dnevno zavetišče za brezdomce, kjer se ti lahko umijejo in oblečejo v čista, topla oblačila.

razdeljevanje hrane depaul
Deljenje hrane na ulici v Odessi

Delilka juhe in frizer

Včeraj sva se tudi midva odpravila z njimi. Silva je skupaj s prostovoljci Depaula razdeljevala hrano na različnih točkah Odesse, jaz pa sem se s s. Marijo odpravil v zavetišče, spet v vlogi frizerja :), z brivskim aparatom ‘na nulo’.

Vzdušje je bilo živahno in vedno se me dotakne veselje teh ljudi, ko se pogledajo v ogledalo, potem ko so stuširani, umiti, obriti in urejeni.

Če je nam vse to samoumevno, verjemite, preveč je takšnih, ki si tega lahko le želijo!

Hvala vam za pomoč!

Oba s Silvo sva hvaležna tudi vam, ker se tako pozitivno odzivate na našo dobrodelno akcijo zbiranja donacij za nočno zavetišče za brezdomce v Kijevu. Odločili smo se, da bomo akcijo podaljšali do konca meseca decembra in tako lahko zbrali čim več denarja zanje.

Čas praznikov

Prihajajo prazniki. Čas, ko bomo v toplih stanovanjih odpirali darila, se veselili s prijatelji in se zahvaljevali za vse tisto, kar nam je bilo podarjeno v življenju. Prav je tako. Veliko razlogov imamo za veselje in hvaležnost!

Operando – Bog dela!

Nace Volčič

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.233€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.233€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

1 misel na prispevek “Iz verige odvisnosti v popolno svobodo”

  1. Ko prebiram blog, sem se vprašal, kako lahko jaz pomagam tam kjer sem. Laiška misionarja Nace in Silva kažeta svet, ki je za reklamnimi panoji, v skritih in ubogih jaslicah src, ki so jih naredili naši komolci tekmovalnosti. Bog bo enkrat položil račun in nas vprašal koliko svojega časa smo namenili potrebnim in se zavzemali za resnico in pravičnost.

    Sistem v katerem živimo, nam skoraj onemogoča pristnih odnosov ali da bi si vzeli čas za dela usmiljenja: zasuti smo z delom in opravki, če se ustaviš lahko ostaneš brez dobre službe..

    Ta naš Zahod res duhovno životari. Smo duhovni in duševni brezdomci. Danes nam lahko ob poplavi informacij, znanj, učenosti vseh vrst, pomaga samo še topel odnos s človekom, ki je prežet z iskreno molitvijo. To je počel Jezus. Kvaliteten čas potrebujemo. Festbukov Fefbuk in zbiranje zamaškov, je lahko velikokrat potuha za naše nezaupanje ali pa kar ugodje. Vesel Advent vsem.

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →