Kaj pravi Sveto pismo o priseljencih

Priseljevanje v sodobnem času lahko hitro postane vroča tema pogovora. Če živite v kraju, ki občuti neposredne posledice priseljevanja, morda že imate oblikovano mnenje o njem. Če vas ta tema ne zadeva neposredno, temveč si kot kristjan želite oblikovati svoje mnenje, pa lahko začnete svoje odgovore iskati v Svetem pismu.

Kaj torej pravi Sveto pismo?

Tudi Hebrejci so bili priseljenci

Zgodbe o preseljevanju in iskanju zatočišča se pojavljajo po celotni Stari zavezi.

Hebrejci postanejo priseljenci v 2. Mojzesovi knjigi, ko pobegnejo iz Egipta zaradi korutosti egiptovskega faraona. Ustanovijo domovino, ki si jo kmalu podjarmijo Babilonci in v času judovskega izgnanstva Jude razpršijo po celotnem  kraljestvu.

Judovski narod je znova osvobojen po uporu Makabejcev, o katerem govorita Zaharijeva in Malahijeva knjiga. Skupina Judov uspešno premaga judovske okupatorje in znova vzpostavi oblast judovskega naroda na območju, ki jim ga je obljubil Bog.

Varen kraj, v katerem njegovi prebivalci lahko živijo svojo vero svobodno, je pomembna tema v večini knjig Stare zaveze. Enako pomembni so tudi boji in zmage posameznikov ter narodov, ki so sami dosegli te cilje in pri tem pomagali še drugim.

Tudi Jezus je iskal zatočišče

Upor Makabejcev se konča z razmeroma nemočnimi judovskimi kralji, ki ozemlje upravljajo v imenu Rimskega cesarstva. V težkih političnih razmerah se pojavijo najbolj znani priseljenci in iskalci zatočišča v celotnem Svetem pismu – sama sveta družina.

Beg svete družine v Egipt je opisan v drugem poglavju Evangelija po Mateju. Marija in Jožef skupaj z Jezusom pobegneta v Egipt, potem ko je Jožef v sanjah opozorjen, da je Herod, kralj v Judeji, ukazal pobiti vse novorojenčke, s čimer je poskušal umoriti napovedanega »judovskega kralja«. Ste vedeli, da je Katoliška cerkev svetega Jožefa razglasila tudi za zavetnika beguncev?

Svete družine danes po sodobnih kriterijih ne bi uvrstili med ekonomske migrante, temveč med begunce ali iskalce zatočišča. Sveta družina se ni za stalno preselila v Egipt zaradi dela, ampak se je začasno umaknila, da bi se izognila življenjsko nevarnim političnim nemirom.

Pravično ravnaj s tujcem

Sveta družina, še prej pa tudi Judje, ki so bili na sploh veliko časa priseljenci v tujih deželah in so v stoletjih oblikovali judovski verski nauk o dojemanju in obravnavanju tujcev in priseljencev, so vplivali na krščanski nauk o sprejemanju in ravnanju s tujci in priseljenci. 

Tako v 2. Mojzesovi knjigi Bog zapove Hebrejcem:

»Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!«

2 Mz 22,20

In znova:

»Tujca ne stiskaj; saj veste, kako je tujcu pri duši, ker ste bili sami tujci v egiptovski deželi!«

2 Mz 23,9

Podobno je v 3. Mojzesovi knjigi z zakonom zahtevano pravično ravnanje s priseljenci:

»Isto pravo imejte za tujca kakor za domačina; kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.«

3 Mz 24,22

Duhovni priseljenci smo

V teh primerih Sveto pismo priseljence, iskalce zatočišča in begunce obravnava dobesedno in nedvoumno, medtem ko so nekatere razlage bolj simbolične.

V določenem pogledu vse ljudi, ki so zvesti Bogu, lahko obravnavamo kot priseljence, saj smo vsi duhovni ljudje, ki na Zemlji bivamo kratek čas. Kot pravi psalmist:

»Jaz sem tujec na zemlji, ne skrivaj pred menoj svojih zapovedi.«

Psalm 119,19

Pavel v pismu Hebrejcem zapiše:

»Vztrajajte v bratski ljubezni. Ne pozabite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili angele, ne da bi se zavedali.«

Hebrejcem 13,1–2

Morda ravno v tem smislu vsi podatki o kraju in izvoru, od kod smo, kje bivamo in kam gremo, niso tako pomembni. Morda je ključno to, da drug drugega obravnavamo kot človeška bitja, ki so na duhovni poti. 

Kako ravnamo s tujci v tej deželi?

Sveto pismo so v povsem drugačnih časih napisali ljudje, katerih življenje je bilo povsem drugačno od našega. V njem na primer ne morete prebrati, koga izbrati na volitvah, katero stranko podpreti ali kako delovati v trenutnih dogodkih.

Toda številni dogodki, ki so zabeleženi v Svetem pismu, niso toliko drugačni od dogodkov, ki nas zaznamujejo v sodobnem času. Vojne in preseljevanje so enako kot danes obstajali tudi v starih časih.

Bog je tedaj dejal svojim zvestim, naj pravično ravnajo s tujcem, ne zatirajo ljudi, ki iščejo boljše življenje, in pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč.

Preberite Njegovo besedo o tej temi in jo premišljujte. Kaj menite, da vam Bog želi povedati, da storite?

Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.