»Včeraj mi je sestra zaupala veselo novico. Povedala je, da z možem pričakujeta dojenčka. Ne vem komu bi lahko bolj privoščila to srečo. A vendar se ob tej novici nisem mogla iskreno veseliti z njo. V sebi sem začutila jezo in potem je prišel občutek krivde.«
Ko nam zavist usmerja življenje
Zavist nam preprečuje, da bi se veselili uspeha drugih ljudi. Je potuhnjeno čustvo, ki ga pri sebi ne opazimo zlahka in ki nas potihoma razžira. Lahko bi ji rekli tudi nezdrava tekmovalnost.
Se vam zdi, da gre ljudem okrog vas življenje kot po maslu? Vas nenehno preganja občutek, da morate doseči še ta in oni cilj, da bo vaše življenje izpolnjeno? Imate občutek, da vas nič ne more osrečiti?
Zavist zaseda naše misli
Naseli se v naše misli in nam kaže popačeno podobo sveta okrog nas. Od tod pride nezadovoljstvo s samim seboj. Ves čas se primerjamo z drugimi. Radi bi bili boljši od njih. Kadar je zavist naša stalna spremljevalka, nas lahko vodi do nezdravih misli.

Začne se z zaničevalnimi stavki kot na primer: »Brat je kupil novi avto. Kako nespametna odločitev. Jaz raje kupim rabljenega, saj novi avto takoj po nakupu izgubi polovico vrednosti.« in nadaljuje s škodoželjnimi: »Upam, da sodelavka ne bo napredovala prej kot jaz.«
Kadar pri sebi prepoznamo, da se v mislih ukvarjamo bolj z drugimi kot s seboj, imamo verjetno težave z zavistjo. Globoko pod njo se skriva strah. Strah, da ne bi bili opaženi. Ta običajno izvira iz otroštva.
Starši lahko nehote spodbujajo tekmovalnost med sorojenci
Starši se pogosto sprašujejo: »Zakaj so najini otroci zrasli v tako različne osebe, ko pa sva vse vzgajala enako?« Žal se ne zavedajo, da pri otrocih pogosto nehote spodbujajo tekmovalnost.
V družinah »maminih sinčkov« ali »očkovih princesk« imajo ostali sorojenci občutek, da je njihov brat ali sestra nekaj posebnega. Želijo si, da bi bili tudi oni na enak način ljubljeni od staršev.

Drugi primer so družine s spregledanimi otroki. Ti so navadno zelo pridni in od staršev ne zahtevajo posebne pozornosti. Njihov brat ali sestra morda potrebuje veliko spodbud in prejme tudi pohvalo za vsak manjši uspeh. Spregledani otrok močno hrepeni po pohvali, a jo žal dobi zelo redko. V sebi podzavestno začne gojiti jezo do sorojenca.
V nezdravih odnosih med možem in ženo se hitro zgodi, da starši otroke nehote izrabljajo za čustvene partnerje. Zaradi svojih čustvenih ran iz otroštva, niso zmožni graditi zdravega partnerskega odnosa. Morda se niti ne zavedajo kakšne odnose gradijo v družini.
Zavist je že od nekdaj del človeštva
Zavist med brati in sestrami je na svetu že od stvarjenja. Pojavi se med Kajnom in Abelom (1 Mojzes 4:1-12). Bratje Jožefa prodajo, ker imajo občutek, da je očetov ljubljenec. Upajo, da bo oče potem, koga izmed njih izbral za ljubljenca. A oče se zavije v črnino in se ne zmeni zanje (1 Mojzes 37).
V priliki o izgubljenem sinu prepoznamo starejšega sina kot spregledanega otroka. Mlajši sin je bil nespameten in je zapravil očetovo imetje, a mu je oče priredil zabavo, ko se je pokesal. Starejši sin očetu nikoli ni povzročal težav, a ga oče zato ni nagradil (Luka 15:11-32).

V svetopisemskih zgodbah lahko spoznamo, da zavist ni zaželena, zato tudi nikoli ne prinese želenega rezultata. Vendar dober oče prepozna stisko svojih sinov. Namesto, da bi jih grajal za slaba dejanja, jim daje še eno priložnost.
Čustveno zreli starši lahko preprečijo nastanek zavisti
Kako naj starši ozavestijo težave? Opazujte svoje otroke. Kadar pri njih opažate nenehno tekmovalnost ali pogosto prepirljivost, naj vam bo to signal, da nekaj ni v redu.
Preden se lotite reševanja težave na način, da presodite, kateri od otrok je bolj kriv, se vprašajte, ali morda na kakršenkoli način sami prispevate k takšnemu vzdušju v družini. Poskusite spremeniti svoje vedenje in zagotovo boste opazili spremembe tudi pri vaših otrocih.
Sprememba ne bo prišla čez noč, saj je težava večplastna. Za spremembo vzdušja v družini je potrebno, da starša zavestno delata na partnerskem odnosu. Pri odpravljanju težav v partnerskem odnosu, pogosto ugotovimo, da so posledica čustvenih ran iz preteklosti. Za celjenje le-teh potrebujemo veliko truda in časa.
S tem kompleksnim problemom se boste lažje spopadali ob pomoči izkušenega terapevta. Prvi korak k spremembi je zagotovo prepoznavanje zavisti med otroki. Ob tem spoznanju si lahko date pohvalo, saj ste starši, ki slišite potrebe svojih otrok. Marsikdo žal ni sposoben niti prepoznati problema.