Svetovni dan ubogih

Papež Frančišek: Ne bomo presegli pandemije, če bomo pozabili na uboge

Virus, ki je za nekaj časa ohromil svet, je za seboj pustil posledice, ki jih bomo verjetno še čutili. A to obdobje je pomembno za nas. Naučili smo se nečesa pomembnega.

Papež Frančišek je ob svetovnem dnevu ubogih sporočil svetu tisto, kar mora v tem času najbolj jasno slišati:

“Izguba služb in možnosti, da bi bili blizu ljudem, ki jih imamo radi, so nam odprli oči za stvari, ki smo jih do sedaj jemali za samoumevne. 

V tišini naših domov smo ponovno odkrili pomen preprostosti. Naše oči so bile znova usmerjene na tisto najbolj bistveno. Ugotovili smo, kako osmisliti bratstvo in medsebojno pomoč.

Smo postali bolj občutljivi?

Na nek način smo bili prisiljeni v to. Razmišljali smo o stvareh, o katerih prej nismo, saj nam hitri tempo življenja tega ni dopuščal. 

Kako živita dedek in babica? Kako živi sosed, ki boleha za rakom? Kdo skrbi za brezdomce, če je svet v karanteni? Kako se z boleznimi soočajo tam, kjer manjka higiene, kjer ni vode, kaj šele razkužil? Kako za štirimi stenami živijo družine, kjer vladata alkohol in nasilje?

Svetovni dan ubogih

Morda smo postali nekoliko bolj občutljivi za ranljive ljudi, ko smo spremljali prizore naših ostarelih v domovih in njihov jok, ko so obiski svojcev naenkrat izostali.

Morda smo celo pogrešali družbo ljudi, s katerimi smo se prej le redko osebno srečevali.

Ne dopustimo, da nas svet znova ne zapelje

Ampak zdaj, ko se (vsaj v Evropi) življenje vrača nazaj v normalni ritem, ne smemo dopustiti, da nas naglica sveta spet zapre v naš ‘privatni univerzum’ in nas znova premaga sebičnost. Prav ta zaprtost namreč vodi do kriz in zlomov, ki se jih svet čedalje pogosteje otepa.

Papež pravi:

Dokler ne oživimo občutljivosti za odgovornost do sočloveka, se bodo ekonomske, finančne in politične krize nadaljevale.

Se pehanje zares izplača?

Ljudje se pehamo za napredkom, teptamo naravo, da si polepšamo življenje, zapostavljamo odnose z ljudmi, da lahko gradimo odnos z materialom. 

Gradimo hiše in stanovanja, pa čeprav potem ostajajo prazna, gradimo trgovinske centre, da lahko kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ženemo se za napredkom v karieri, hlepimo za večjim, boljšim, udobnejšim, hitrejšim.

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

A en sam samcat virus, ki ga ne moremo niti videti, v trenutku ustavi vsa naša prizadevanja, nas zapre za štiri stene in nam da možnost, da ponovno pretehtamo, če se vse to res izplača. Šele takrat očitno lahko ugotovimo, da smo skrenili in se moramo vrniti k bistvu: k odnosom in služenju ljudem.

Gospod blagoslov se spušča nad nas in molitev je uslišana, če ju spremlja služba ubogemu. Pri tem služenju nas ne smejo odvračati niti privatni, lastni interesi niti neosebne pastoralne in socialne aktivnosti.

Papež Frančišek

Veliko je zla, a veliko je tudi dobrega!

Papež nas večkrat opominja, da molitev sama ni dovolj. Ne brez dejanj. V nagovoru ob svetovnem dnevu ubogih Frančišek pravi, da je na svetu sicer res veliko zla in hudega, ampak prav toliko je tudi dobrega, česar pa pogosto ne zaznamo, prav zaradi našega hitrega tempa življenja.

Koliko takšnih iztegnjenih rok lahko vidimo vsak dan. Na žalost je tako, da nas hitri tempo življenja vedno bolj srka v mlačnost in ravnodušnost, do mere, ko ne moremo več prepoznati dobrega, ki se vsak dan na tiho dogaja okrog nas.

Papež Frančišek

In če želimo tudi sami iztegniti roko in jo spremeniti v orodje ljubezni, ni potrebno veliko.

Svetovni dan ubogih

Seveda, imate službo, imate otroke, imate stvari, ki vas zaposlujejo…in prav je tako. Vsak lahko naredi toliko, kolikor mu to okoliščine dopuščajo. Če je človek iskren pred Bogom in pred samim seboj, bo natanko vedel, koliko to v resnici je. 

A je nekaj, kar lahko poklonimo drug drugemu že danes in jutri, pa zato ne potrebujemo niti časa niti denarja.

Tako malo je potrebno

Lahko izgovorimo prijazno besedo. Lahko pozdravimo mimoidočega, tudi če ga ne poznamo. 

S komplimentom lahko polepšamo dan prodajalki na bencinski črpalki, podarimo sendvič brezdomcu pred vhodom v trgovino, izmenjamo nekaj prijaznih besed tudi z nekom, ki ga sicer ne prenašamo najbolje.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Lahko pomagamo ostareli gospe pri blagajni pospraviti živila v vrečko – ne zato, da bi se vrsta čimprej premaknila naprej, ampak kar tako.

In če nič drugega, imamo nasmeh! Zaključimo s papeževo mislijo:

“Celo nasmeh, ki ga podelimo, je vir ljubezni in način širjenja ljubezni. Naj bo iztegnjena roka vedno obogatena z nasmehom, ki izvira iz veselja in zavedanja, da smo Jezusovi učenci.”

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>
  • Aktualni namen

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.970€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.970€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

  • Pomagajmo skupaj
epidemija v kolumbiji

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.970€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.970€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

  • Zadnji prispevki
  • Zadnje molitve