Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na misijonski poti okrog sveta. Sledite nam!

Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije.

Silvino letalo je imelo zamudo, tako da sem z vrtnico v roki čakal več kot dve uri. Ampak meni tam ni nikoli dolgčas.

Že od nekdaj mi je všeč dinamika letališča; sedem in opazujem ljudi, ki prihajajo in odhajajo, tako različni in iz toliko različnih koncev sveta. V mislih te peljejo enkrat v Afriko, enkrat v Argentino, v Avstralijo, Severno Ameriko ali pa domov v Evropo.

Kdo je ta ženska?

Bil sem precej nestrpen. Po tridesetih dneh sem se pa res že veselil srečanja s svojo ženo. In ko je prihajala naproti, je najprej sploh nisem prepoznal:

‘Tale ji je pa res podobna. In zakaj se mi tako smeji?’

Kdo bi si mislil, da se to lahko zgodi že po enem mesecu.

Pred nama sta bila dva zanimiva tedna ponovnega navajanja drug na drugega, kar je bilo za oba nekaj novega.

Končno skupaj. Med klaretinci pred čudovitim Marijinim svetiščem.

Po eni strani je ob tebi ‘stari človek’, ki ga poznaš že toliko let in s katerim si živel tako intenzivno življenje, po drugi strani pa tisti ‘novi’, ki ga je ustvaril mesečni odmik poglabljanja, razčiščevanja, prečiščevanja, novih spoznanj in uvidov.

V začetku previdno

Zanimivo je bilo, kako sva bila v začetku previdna drug do drugega. Nekakšno tipanje v odnosu in komunikaciji, opazovanje kako se drugi odziva, kot da bi po desetih letih pritisnil na tipko reset in določena poglavja odnosa začel znova, iz novo postavljenih oziroma popravljenih temeljev. Veseliva se sadov te izkušnje.

Res sva hvaležna klaretincem v Limi, da so nama omogočili narediti ta prehod prav v njihovi hiši, v miru in v urejenem okolju.

Po nekaj dneh sva bila že na skupnem tiru, s pogledom usmerjenim naprej. Še malo, in odšla bova nazaj v Atalayo, med staroselce v amazonski pragozd, kjer naju čaka še kar nekaj dela, aktivnosti ter srečanj z misijonarji in domačini.

V puščavo – dobesedno

Ampak z vami bi rad podelil še eno izkušnjo, ki sva jo imela v tem času. Študenti in vodja njihove formacije, misijonar p. Joseph, se vsako nedeljo odpravijo na poseben misijon v Ventanillo, predel Lime, kjer se razprostira obsežno in zelo revno naselje z imenom Novi Pachacutec (beri: Pačakutek). Večkrat sva se jim pridružila na njihovi misiji.

Večina prebivalstva je prišla sem leta 1980, z obljubo, da bodo dobili zemljo v zameno za politične glasove (vir: bbc )

Naselje je dobilo ime po Pachacútec-u, sinu znamenitega inkovskega poglavarja, ki je leta 1438 uspešno ubranil svoje ljudstvo pred osvajalci (Chanca), zatem pa nasledil svojega očeta in popeljal Inke do vrhunca moči, slave in vpliva na območju Peruja.

Barakarsko naselje Pachacutec

A žal naselje, ki nosi njegovo ime, na noben način ne odraža tega sijaja. Nasprotno. Pachacutec je eno najrevnejših predelov Lime in gre v resnici za puščavski predel Peruja, saj tako kot na celotnem območju desetmilijonskega glavnega mesta, padavin praktično ni.

Ste vedeli, da je Lima, takoj za Kairom v Egiptu, drugo največje mesto na svetu, ki leži v puščavi?

Lesene barake in ena sama velika puščava.

Res, v glavnem mestu Peruja v povprečju pade le okrog 50 milimetrov dežja na leto. In kadar dežuje, imajo prebivalci težave, saj jim zamaka skozi strehe, ker te niso narejene in prilagojene za padavine.

Obljubili so jim oazo, dobili so puščavo

V Pachacutecu, vsaj v tistem predelu, kamor hodijo misijonarji, hiš skorajda ni. Tam je na peščenih, puščavskih tleh postavljenih na tisoče lesenih barak, kjer ni ne dreves ne vrtov in praktično nobenega rastja.

Prvi prebivalci so na ta prostor prišli v osemdesetih, in sicer iz podeželja in drugih delov Peruja. Sledili so politikom, ki so jim obljubljali brezplačno zemljo v zameno za glasove na volitvah. In tako kot vedno prej, ostali zgolj pri obljubah. Danes živi v naselju več deset tisoč ljudi.

Tisti, ki so zapustili svoje revne kmetije, da bi prišli do boljšega življenja v glavnem mestu, zdaj živijo v še večjem pomanjkanju in v borbi za preživetje.

Ko sva prišla v Pachacutec prvič, sva dobesedno obnemela. Kamorkoli sva pogledala, le prah in pesek. Kako lahko ti ljudje sploh živijo tukaj? Poleg tega stalno piha veter, saj naselje leži ob morju, in prinaša mivko tudi v slabo pokrite barake.

Resno pomanjkanje vode

Ne manjka jim le dela, denarja za hrano in dobrih življenjskih pogojev. Tisto, kar je v Pachacutecu najbolj pereče, je pomanjkanje najosnovnejšega: vode.

Nekaj kilometrov južno od naselja, pod avtocesto, teče majhna reka Chillón, ki je edini naravni vir vode za skoraj dva milijona prebivalcev severnega dela Lime. Reka se napaja s topljenjem andskih ledenikov, kar v ekološkem smislu predstavlja problem sam zase.

Plačevati morajo za dostavo vode in to niti približno ni poceni. (vir: bbc.com)

V zadnjih 40 letih je ledenik upadel za približno 40%, kot posledica globalnega segrevenja ozračja. Napovedi kažejo, da bo v prihodnje dostop do pitne vode na tem območju še težji, pri čemer bodo najbolj trpeli revni, ker se bo cena vode vedno bolj dvigovala.

Žalostno je, ko na obrežju te reke vidiš odpadke; smeti, odslužene avtomobilske gume in plastiko, kar onesnažuje vodo in posledično slabi zdravje prebivalstva.

Statusni simbol

Ljudje v Pachacutecu morajo za vodo plačevati skoraj 40€ na mesec, kar zanje pomeni 10% mesečne plače. Po drugi strani pa gospodinjstva, ki so neposredno priključena na vodovod, za vodo plačujejo sedemkrat manj.

Tako denimo voda ne predstavlja le vira za življenje, ampak tudi statusni simbol in znak napredka.

Na obisku. Takole izgleda baraka od znotraj.

Ko sva opazovala barake, sva ob mnogih lahko opazila velike modre sode, v kateri shranjujejo vodo, ki jim jo dovažajo prodajalci in distributerji iz uro oddaljenega centra mesta.

Kaj vse ne najdeš v tej vodi! V njej plavajo žuželke, komarji na gladini valijo svoja jajčeca, iz nje pijejo potepuški psi.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Izobraževanje o zdravju in higieni je nujno, česar se zavedajo humanitarne organizacije (tudi tuje), ki že delujejo na tem območju, in tudi misijonarji.

Misijonarji želijo pomagati

Delo klaretinskih študentov v Pachacutecu zajema več različnih aktivnosti. Med njimi je recimo pastorala za odrasle, verouk za otroke in obiskovanje revnih družin. Misijonarji jim pomagajo s tem, kar znajo in kjer so potrebe.

Študenti pri svojem delu. Na sliki indijski klaretinec, Khumar Selva.

Ampak njihov ‘delovni prostor’ je zelo omejen. Kapela, če ji lahko tako rečemo, je zelo skromen prostor, večja lesena koliba, ki je nujno potrebna obnove.

Skromno leseno svetišče v Paachacutecu. Klaretinci želijo na tem mestu poleg kapele zgraditi večnamenski objekt za različne aktivnosti in izobraževanja.

Na tem mestu bi radi zgradili večnamenski objekt, v katerem ne bi bilo le kapele, ampak tudi prostori za druge aktivnosti in sobe, da bi misijonarji lahko tam ostali več dni skupaj in sobivali z ljudmi.

Operando se jim pridružuje

Predvsem jih želijo izobraževati o povsem praktičnih stvareh, kot so skrb za čistočo, osebno higieno in bolj zdravo prehrano.

Pater Joseph naju je spodbudil, da bi tudi v Operandu naredili dobrodelno akcijo in jim pomagali pri teh načrtih.

Tako smo odprli nov donacijski račun, na katerem bomo zbirali vaše darove prav za ta namen.

Odrasli in otroci pri verouku, ki ga vsako nedeljo v Pachacutecu poučujejo nekateri klaretinski študenti.

Zdaj, v postnem času, ko tudi mi živimo v puščavi, smo lahko še bolj solidarni z ljudmi, ki v njej živijo dobesedno vse svoje živjenje.

Zaupava, da se bomo Slovenci tudi tokrat izkazali in prispevali svoj del za naše brate in sestre na drugem koncu sveta. Saj veste, vsi smo povezani med seboj!

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.623€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.623€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Uprite se! Pedro Opeka o papežu Frančišku

Prihod papeža Frančiška… Tako je Sveti Duh presenetil celotno Cerkev in celo tiste, ki so ga izvolili. Bodite prepričani: če …

Preberi →

Papež Frančišek o malikih sodobnega časa

Vabim vas, da razmislite o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo globalne neoliberalne ekonomije. V kolikšni meri ta: prepoznava omejene kapacitete …

Preberi →

Veselje evangelija: Poklicani smo, da odpremo vrata

“Potujoča” Cerkev je Cerkev z odprtimi vrati. Ko gremo naproti drugim, da bi prišli na človeška obrobja, to ne pomeni, …

Preberi →

Papež Frančišek uteleša človeški dotik Svetega Duha

Pontifikat papeža Frančiška je ikonoklastičen v mnogih pogledih. Jorge Bergoglio je naredil revolucionaren korak že z odločitvijo za papeško ime …

Preberi →
Papež Frančišek

Zakaj je Frančišek deležen kritik in zakaj ga moramo podpreti?

Človek, ki bolj površno spremlja delo papeža Frančiška in nasploh dogajanje v Cerkvi, bi lahko mislil, da vse teče nekako …

Preberi →

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Bog dela zdaj - po Juzni Ameriki

IZŠLA JE TRETJA KNJIGA ZAKONCEV VOLČIČ

Odpravite se na misijonsko potovanje po Južni Ameriki

V barakarska naselja Brazilijie, med lačne otroke v Paragvaju, brezdomce, narkomane in prostitutke v Boliviji, v perujski amazonski pragozd med Indijance in na vojno območje v Kolumbiji.