Iz Kolumbije: “Naj umrem za virusom ali za lakoto?”

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Medellín je mesto večne pomladi, je mesto veselja; mesto podjetnikov in ljudi, ki so ponosni na svojo kulturo. 

Je mesto z več kot dva milijona in pol prebivalci, na tisoče sanjami in milijoni skrbi.

Mesto, ki je videlo odraščati otroke s hrepenenjem in iluzijami, fantazijami in željami, da bi jih družba vzgojila, usposobila in preskrbela.

Od terorja k svobodi

Ljudje Medellína so želeli videti onkraj – onkraj orožja, mamil, prostitucije. Korak za korakom je mesto postalo prostor za inovacije in podjetništvo. 

Končno je dopustilo svojim otrokom sanjati preko njihove težke realnosti in jih osvoboditi vabljivih in na videz nepremagljivih ponudb, da bi dosegli svoje ideale.

Je mesto, ki se je odločilo živeti drugače, rojeno še enkrat, z novim in svežim obrazom. Postopoma se je spremenilo v mesto cvetja in barv, ras in veselja, kjer je mir v srcu bolj pomemben kot denar v žepu.

Ta Medellín s carrielom (tipična moška torba, op.p.) in sombrerom (klobuk op.p.) je mesto piva in guarapa (tipična osvežilna pijača, op.p.), mesto, kjer se zajtrkuje calentao (riž z jajcem in mesom op.p.) in arepa

Tipična Arepa, jed iz koruzne moke.

Je mesto močnih, delovnih in neustavljivih ljudi, ki so pripravljeni dati vse, samo da bi videli svoje brate srečne.

COVID-19 je zamajal družbo

Zdaj se je Medellin moral odpovedati svojim sanjam. Večina ljudi se je poslovila od stabilnih delovnih mest, drugi pa priložnostnemu delu, ki jim je zagotavljalo vsakodnevno preživetje. Vse to zaradi karantene, ki jo je država uvedla ob pojavu novega korona virusa.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Predpisi, ki preprečujejo širjenje epidemije, so razgalili stopnjo družbene neenakosti, ki jo v resnici živi vsa Kolumbija, ne le Medellín. 

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Prebuja se humanitarnost

Ampak ni vse tako zelo črno. V Medellínu delujejo številne skupine, ki izvajajo različne akcije, da bi ublažile potrebe, ki so nepričakovano nastale v času karantene. Na primer, naša upravna enota (Antioquia) je organizirala več dobrodelnih akcij v korist najrevnejših. 

Socialne skupine, policija, vojska in zasebna podjetja so uspeli zbrati na tisoče paketov z osnovnimi živili (olje, moka, sol in sladkor), ki jih dostavljajo do vrat družinam v potrebah.

Vir: semana.com, foto: Cortesía

Po drugi strani pa je vlada skupaj z nadškofijsko banko hrane združila moči, da bi dosegli tiste najbolj ranljive.

Tudi medije lahko cenimo, saj v sodelovanju z umetniki, pisatelji in podpornimi skupinami, ustvarjajo zabavne vsebine na družbenih omrežjih, televiziji in radiu.

Odrezani od sveta in pomoči

Kljub vsemu dobremu, kar je naredila država in druge organizacije, pa ne uspejo zadostiti potrebam vseh ljudi v Medellínu ali bolj natančno, ne dosežejo vseh oddaljenih občin, ki se nahajajo v San Javierju, San Domingu, v nekaterih delih Bella, Castille in drugod. 

Tja vlada preprosto ni prišla, saj ljudje nimajo računalnikov, pametnih telefonov z internetom in posebne aplikacije, da bi lahko prejeli donacijo.

Kolumbijski pevec Bomby organiziral koncert za nakup računalnikov za šoloobvezne otroke v eni izmed sosesk (vir: http://www.noticias.alianzanews.com/)

A vemo, da niti eni niti drugi niso neposredno krivi za to. Vlada pač ne more založiti takšne množice z moderno tehnologijo. A tudi ljudje niso odgovorni, saj si jih nikoli niso bili zmožni kupiti.

Ti revni prebivalci prav zdaj, ko to pišem, živijo brez elektrike, vode in brez osnovnih pogojev za dostojno življenje.

Brez vode in elektrike

Tudi če bi jim dostavili pakete, jih ne bi mogli uporabiti, ker pač nimajo osnovnih potrebščin. Pred pandemijo so imeli kakšna priložnostna dela, da so uspeli plačati položnice in pojesti vsaj en obrok na dan. Zdaj nimajo niti tega več.

Edino kar si želijo, je živeti dostojanstveno. Če bi zboleli, ne morejo niti v bolnico, saj nimajo denarja za prevoz in visoke stroške zdravljenja. Prosijo le za tisto osnovno, da bodo varno prebrodili pandemijo. 

Dilema: Umreti za virusom ali za lakoto?

Ti ljudje zdaj razmišljajo približno takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Vedno znova se vračajo na to vprašanje: Kaj storiti? Na kakšen način bi raje umrl? 

Ne, ne gre za grozljivko ali tisti film ‘Pandemija’. To je žal realnost. Medellin je mesto, ki trpi. Kjer otroci počasi umirajo zaradi najbolj grozne stvari – stradanja.

Vemo, da ne le Medellin in Kolumbija, tudi preostali svet, ni pripravljen na takšne okoliščine. Tako ne bomo mogli nadaljevati

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

In samo upam lahko, da se tebi ne bo treba vprašati: Na kakšen način bi danes raje umrl?

Zahvaljujem se Silvi in Nacetu, društvu Operando in tebi bralec, da sem smela deliti svoje razmišljanje o nečem, kar se tako globoko dotika mojega srca.

Daniela Rodríguez Pérez (21 let) je študentka psihologije in zaključuje sedmi semester študija na univerzi v Medellínu v Kolumbiji. Je mlado in razmišljujoče dekle, ki si predvsem želi, da se končajo krivice in korupcija v njeni državi. Je dekle, ki želi rasti na vseh življenjskih področjih in z veseljem pridobiva nova znanja. Ob strani ji stoji njena družina, prijatelji in tudi misijonarji klaretinci. Pri njih se je naučila ljubiti ljudi z roba družbe in zanje darovati svoje talente.  

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.948€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.948€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

Kalkuto v Indiji je epidemija COVID-19 močno prizadela. Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen, ki sta pred dvanajstimi leti v Kalkuti odprla šolo za najrevnejše otroke.

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

1.948€ od 5.000€ zbranih

Pomagajmo revnim otrokom in družinam v Kalkuti

1.948€ od 5.000€ zbranih

Kalkuto v Indiji, mesto, ki ga poznamo predvsem po sv. Materi Terezi, je epidemija Covid-19 močno prizadela. Zlasti najrevnejše.

Obvezna karantena jih je najprej zaprla v svoje lesene barake, kasneje jim je domove porušil močan ciklon in ljudi postavil nazaj na cesto. Mediji o tem ne poročajo. Je predaleč.

Kako močno so tamkajšnji ljudje pretreseni, obupani in prestrašeni, iz prve roke doživljata Mojca (Slovenka) in Anup (Indijec) Gayen.

Blizu Kalkute sta pred dvanajstimi leti odprla Piali Ashar Alo, izobraževalni center, namenjen najrevnejšemu sloju deklic, dekletom in mamicam, da razvijejo različna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočila živeti svoja življenja v vsej polnosti.

Finančno pomoč potrebujejo za organizacijo in izvedbo pouka osnovne šole, izobraževalnih/poklicnih tečajev in delavnic, za dnevno prehransko oskrbo, zdravniško pomoč, ko je potrebna in za pomoč družinam, ki se znajdejo v posebnih stiskah (smrt, bolezen, naravna katastrofa, izguba dela, nasilje, zloraba alkohola)

Donacije so še posebej potrebne zdaj, v času karantene, saj oskrbujejo vse družine šolajočih se otrok s hrano in higienskim materialom, česar jim močno primanjkuje.

Trudijo se, da bi se čim več otrok vključilo v online pouk, zato dnevno pripravljajo različne aktivnosti, ki jih lahko otroci sami izvajajo doma ali skupaj s starši.

Vsem njihovim deklicam in varovankam bi radi podarili piščančka in mlado drevo. Tako bodo imele v svoji lasti nekaj, kar je živo, kar raste, kar potrebuje skrb in nego. S tem se bodo tudi učile odgovornosti in potrpežljivosti, in se ob času lahko posladkale s pečenim jajčkom  in svežim sadjem.

Pomagajmo Mojci in Anupu uresničiti te smele načrte in jih finančno podprimo. Vsak evro bo zelo dobrodošel!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 25,00€