Božja beseda je zbirka izraženih Božjih misli in dejanj, ki so zapisana, da se lahko vsak izmed nas iz njih uči in na njih gradi svoje življenje. Eden takih biserov iz zakladnice, ki nam jih prinaša Božja beseda, je tudi molitev.
V Prvem pismu Tesaloničanom 5,17 apostol Pavel naroča: “Neprenehoma molite.”
Kaj pomeni moliti neprenehoma? Je zares mogoče moliti brez prestanka? Morda se to tudi vi sprašujete.
Ko bomo razumeli, kaj to pomeni, bomo z veseljem začeli tako moliti.
Kaj je sploh molitev?
Molitev je komunikacija z Bogom. Morda ste to že slišali in se vam zdi klišejsko. Deloma imate prav. Večina ljudi je molitev omejila na enostranski pogovor z Bogom.
Vendar je molitev več kot to. Je umetnost komuniciranja z Bogom. Pomeni duhovni dialog in odnos z Njim. Bogu se povsem zaupate, mu odprete svoje srce. On pa vam da tolažbo in osvežitev. Tako iz molitve izstopite z okrepljeni z milostjo in močjo.
Med molitvijo naj bi se v naše življenje in v svet okoli nas prelil Božji namen.
Ko je Jezus skušal učence naučiti, kako naj molijo, jim je ob molitvi Očenaša razkril pravo bistvo molitve:
“… pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.”
Mt 6,10
V nebesih se Božja volja izpolnjuje ves čas. S tem stavkom prosimo Boga, naj tudi v našem življenju uresniči svojo voljo. Božja volja je namreč popolna, zato prepustiti svojo voljo Njegovi pomeni živeti v duhu molitve.
Kaj pomeni moliti neprenehoma?
Čeprav Pavel teh vrstic ni napisal zato, da bi povzročil zmedo, se mnogi še vedno sprašujemo o tem. Ali je Pavel mislil, da bi morali vsak trenutek, vsako uro, vsak dan nenehno moliti? To vendar ni mogoče.
Nihče v Svetem pismu, od Geneze do Razodetja, tega ni počel, niti Pavel sam. Tudi Jezus Kristus ne, ki je naš popolni zgled molitve.
Na kaj osredotočamo svoje misli?
V svetu, polnem razočaranja in bolečine, se lahko odločamo med tem, ali se bomo pritoževali in skrbeli zaradi vseh svojih dilem in težav, ali pa jih z vero in zaupanjem Vanj priznamo pred Bogom.
Pavel je opomnil ljudi in dejal, naj namesto da bi se predajali pritoževanju, skrbi, strahu in obupu, s tem molijo. Svojo vero lahko krepimo s komunikacijo z Bogom.
Misli, ki nas vodijo v zaskrbljenost in strahove, lahko odvrnemo tako, da se o njih pogovarjamo z Bogom. Svoje bolečine tako zamenjamo z Njegovim mirom, svoje strahove z Njegovo vero.
Odlomek iz Lukovega evangelija to potrjuje. Namesto da bi si ustvarili še dodaten pritisk, bi morali izbrati molitev. Tako se odpremo moči Boga in ne moči težav.
“Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati.”
Lk 18,1
Kako lahko nenehno molimo?
Nekaj koristnih nasvetov, kako svoje življenje utemeljiti na stalni molitvi:
1. Osredotočite se na Boga in imejte v mislih njegovo sposobnost, da vas varuje in ščiti.
“Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir, mir, ker zaupa vate.”
Iz 26,3
2. Utišajte misli, povezane z vašimi težavami, in odprite svoje srce Bogu.
“Močneje od glasu pastirjev pri napajališčih naj se opeva Gospodova zmaga; zmaga njegovih veljakov v Izraelu. Tedaj je Gospodovo ljudstvo šlo dol k vratom.”
Sod 5,11
3. Vadite doslednost pri molitvi.
Recite si: “Vsakič ko se pred menoj pojavi težava ali se mi pojavi v mislih, jo bom izročil Bogu.”
“Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.”
1 Pet 5,7
4. To navado utrjujte vsak dan.
Sklenite, da se boste prenehali pritoževati ali skrbeti.
“Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.”
Ef 6,18
Naj bodo oči ves čas uprte v Boga
Stalno moliti torej pomeni, da se odločimo osredotočiti se na navzočnost Boga. S tem mu predamo vse, kar je v svetu in kar želi ukrasti našo pozornost, zasejati skrbi, povzročiti bolečine in razočaranja.
Takoj ko se začnemo zavedati Boga, naše dejanje postane molitev. Vse naše besede in misli se povežejo v občestvo z Bogom ter začnejo priznavati in častiti Njegovo moč nad našimi okoliščinami.
Članek je prevedel Operando. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
