Gospod, po Janezu Krstniku nas kličeš k spreobrnjenju. Že v knjigi govorov preroka Izaija je bilo o njem napovedano: prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. (Lk 3,3)
Jezus, Bog je izbral Tvojega bratranca, da bi pripravil ljudi na Tvoj prihod. Bil je preprost človek, a hkrati odločen, goreč in zavezan poslanstvu, ki ga je prejel.
Janez Krstnik je šel na obrobje, tja, kjer je bilo upanja najmanj, k preprostim ljudem. Svoje sodobnike je vabil z besedami preroka Izaije:
“Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka.”
Lk 3,4-6
Kljub odrinjenosti se bodo vrata rešitve slehernemu med njimi odprla. Sporočilo je končno vključevalo tudi njih in njihovo prihodnost: “In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.”(Lk 3,6)
Gospod, Tvoje upanje nima roka uporabnosti. Je neminljivo in za vse čase in kulture.
Ti si se pripravljen skloniti k čisto vsakemu izmed nas, ne glede na prostor in čas, ne glede na kulturo in preteklost, ki nas je zaznamovala. Ti si poln upanja in moči.
Pa vendar nas v svoji ljubezni danes izzivaš z vprašanji – v naših okoliščinah, v naši kulturi, z našimi izzivi: Ali mi zaupate? Ali sem lahko vaš Odrešenik, Rešitelj? Mi verjamete, da imam moč in vse potrebno, da vas osvobodim vsega, kar vas teži?
Pusti, da te nagovorijo besede, ki jih je izrekel Janez Krstnik:
“In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.”
Lk 1,6
Kaj se vzbudi v tebi ob teh besedah? Česa natančno se dotikajo? Dopusti, da te nagovorijo v globino. V tem, kar živiš sedaj, v svojem sedanjiku, sredi opravil, kjer si, sredi odnosov, ki jih živiš. Naj te Bog objame v tem, kar si.
Milostni Bog, daj, da bom spoznal svoje gore in griče, ki mi onemogočajo, da bi v polnosti doživel Tvoj blagoslov in užival Tvojo prisotnost v odnosu z drugimi, s samim seboj in Teboj.
Hvala, Ti, moj Bog, zahvaljujem se Ti za vse še tako neznatne premike v svojem življenju in upanje, ki ga daješ. Naj se odprem Tvoji milosti in veselju, ki ga boš prinesel s svojim prihodom. Tako kot se je veselila Tvoja mati Marija:
“Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.”
Lk 1,46
Naj me okrepi spoznanje, da se bo to zgodilo po prisrčnem usmiljenju našega Boga, zaradi katerega nas bo obiskalo vzhajajoče sonce z višave … (Lk 1,78) in s tako veliko ljubeznijo, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru. (Lk1,79)
Jezus, naj sprejmem ta mir, ki ga je imela Mati Marija vse dni, ko je bila noseča s Teboj. Naj me prežame in naj raste v meni, da ga bom lahko delil z drugimi.
Želim si, da bi imel pogum, kot ga je imel Janez Krstnik, da se je odpravil iz udobja v neznano, celo v puščavo, kjer je vztrajal, da bi se Tvoja luč razodela svetu. Daj mi njegovo karizmo, njegov pogum, njegovo vztrajnost, da ne odneham v tem, kar je mojega, kar si izbral zame.
Tako kot Jeremijo opogumi danes mene: “Kajti h komur koli te pošljem, boš šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem.” (Jer 1:6-8) In še: “Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.” (Jer 1,9)
Naj Ti pomagam v današnjem svetu oblikovati obličje pravičnosti. Naj pomagam rušiti in gladiti ovire in prepreke, ki so postavljene Tebi in Tvojemu prihodu med nas.
Osvobodi nas strahu in trepetanja pred spremembami, daj, da se ne bomo bali bolečih in neprijetnih izkušenj, ki vodijo do spreobrnjenja in tudi kesanja. Da bi imeli pred očmi Janezove besede: “Obrodite vendar sadove, vredne spreobrnjenja!” (Lk 3,8)
Daj, da bom verjel, da je sprememba možna in ljubezen resnična. Naj sprejmem, da se lahko rodi kaj novega in plemenitega. Naj popustim Tebi, Gospod, in potegni me v svoj vrtinec, tako kot so se Ti prepustili tudi Marija, Jožef in vsi, ki so Te obdali v prvih urah Tvoje rasti v materinem trebuhu.
Jezus, pošlji nam Svetega Duha, da bi prisluhnili ljudem, ki jih danes pošiljaš, da nas vabijo k spreobrnjenju in spremembam. Gospod, blagoslovi jih in daj moči, da ne bodo nikoli odnehali – tako kot vsi Tvoji zvesti.
