Jutranja molitev - Tvoj glas močnejši od strahu

Gospod, tukaj sem.

Še preden se dan zares začne, se v meni že oglaša strah. Tista znana tesnoba, ki me sprašuje, ali zmorem, kaj bo šlo narobe in kje bom spet padel.

Priznam, da me ta občutek vleče stran od tebe. Postavlja zid med mano in tvojo resnico. A ti mi praviš, naj se ustavim in prisluhnem tvojemu glasu, ki je močnejši od mojega notranjega hrupa.

Ti govoriš: “Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.” (Iz 41,10)

To niso le besede. Spomnim se, kolikokrat sem bil na tleh, ko so me grozote sveta stiskale v kot, in sem klical k tebi. In vsakič si odgovoril.

“Iskal sem GOSPODA, pa me je uslišal, vseh mojih grozot me je rešil.” (Ps 34,5)

Tvoja pretekla zvestoba me opogumlja za danes. Za ljudi, ki jih bom srečal, za mnenja, ki me bodo morda poskušala zamajati, in za pričakovanja, ki me bremenijo. Tvoja navzočnost je moj ščit.

“GOSPOD je z menoj, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?” (Ps 118,6)

Ta resnica postavi vse na svoje mesto. Spremeni perspektivo. Vprašanje ni več, kako močne so moje težave, ampak kako mogočen si ti.

“Kaj bomo torej rekli na to? Če je Bog za nas, kdo je proti nam?” (Rim 8,31)

In v jedru vsega je tvoj glas, ki preseka ves hrup sveta in mojih skrbi. Ta glas me ne imenuje po mojih strahovih ali neuspehih. Spominja me, kdo v resnici sem.

“Zdaj pa tako govori GOSPOD, ki te je ustvaril, o Jakob, ki te je upodobil, o Izrael: Ne boj se, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!” (Iz 43,1)

Moj si. Ta zavest, da sem tvoj, je moje sidro. Z njo se lahko soočim z vsem, kar prinaša dan – z nepričakovanimi novicami ali z nočnimi skrbmi, ki bi me hotele oropati spanca.