Gregor Čušin: Jezus v narodni noši

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Adergas – Cerkev Marijinega oznanjenja

Ko sem bil še otrok, se je naša družina nekajkrat na leto oblekla v narodne noše in se pokazala v javnosti: za razne župnijske slovesnosti, birme, obhajila in procesije. 

Kaj vse skrivajo stari družinski albumi?

Saj ne, da se tega prav živo spominjam, a albumi s starimi fotografijami hranijo dokazni material. Razlog, da se teh dogodkov ne spominjam, je jasen: ko so moje starejše sestre dospele v puberteto so se tej »maškaradi« uprle, posledično pa so bila ta preoblačenja prihranjena tudi nama z bratom. 

Z nekaj desetletno nostalgično distanco bi morda celo lahko dejal, da sva bila za to prikrajšana, mislim pa, da bi se najini pubertetniški verziji nedvomno strinjali s sestrami. 

Na eni mojih prvih tovrstnih fotografij, stojim, še ne enoleten, ob okrašenem dreveščku in zardelih lic navdušeno strmim v prižgane svečke na njem. 

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Morda pa sem bil samo presenečen, da je oče, takrat še cenilec škode pri zavarovalnici, ki se je dnevno srečeval z ljudmi, ki so zaradi počenih vodovodnih cevi, uhajanj plina, napak na električnih napeljavah in podobnih traparij, ostali brez strehe nad glavo, v lastni hiši dopustil tako požarno nevarnost.

Družinska tradicija se nadaljuje

Kakorkoli, ko je bil moj najmlajši sin star eno leto, sem ga oblekel v to svojo narodno nošo. Izbrskal sem jo v omari v mamini spalnici, vključno s klobučkom in malimi škorenjci, da je poziral med upihovanjem prve svečke na torti.

Najstarejši hčeri, ki je tedaj že trkala na vrata pubertete, se je njen bratec nadvse smilil, in je, da se je družinska tradicija nadaljevala, pripominjala nekaj o »maškarah«.

Tudi sam sem si mislil svoje, kadar sta se ata in mama kasneje še kdaj »ogvantala« za kakšno procesijo ali celo gasilsko veselico. 

Zakaj danes ne oblečem narodne noše?

Danes me kdaj pa kdaj – konec koncev sem kot igralec vajen tudi precej bizarnih kostumov – popade želja, da bi se oblekel v narodno nošo, a dvomim, da bi lahko stopil v očetove škornje; verjetno ne bi mogel zapeti vseh gumbov na »lajbiču«, zagotovo pa ne tistega na hlačah. Topogledno sem očeta pač prerasel.

Precej fotografij naše družine v narodnih nošah pa je iz Adergasa, kamor smo očitno redno prihajali na tradicionalno septembrsko procesijo. 

Kip oblečen v nošo

Cerkev je sicer posvečena Marijinemu oznanjenju, torej dnevu, ko je Devica Marija sprejela božje materinstvo, a župljani svoji zavetnici bolj pompozno ofirajo za rojstni dan, ko čudodelni kip iz 12. stoletja ponesejo na sprehod po fari. 

Sam leseni kip je dokaj preprost, a ga že stoletja oblačijo v dragocene preobleke liturgičnih barv, v nošo torej.

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Kip je kip, čudodelen ali ne, ni živa stvar, in mrtev les ne rase več. Tako tudi Jezus v Marijinem naročju ostaja malo dete, ki mu je morda celo všeč vso to preoblačenje, in na veselje vernikov, ki se navdušujejo nad procesijami, nikoli ne bo zrasel v pubertetnega mulca, ki bi se uprl »maškaradi«.

Sam pa bolj razmišljam, kaj vse smo skozi stoletja navlekli na Jezusov nauk in s čim vse smo zamaskirali prvo – največjo in drugo – njej enako, predvsem pa novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!«

Želite, da vas obvestimo, ko bomo objavili novo šmarno zgodbo Gregorja Čušina? Kliknite tukaj in vpišite svoj email.

Na osebni spletni strani Gregorja Čušina si lahko preberete tudi druge njegove članke in zapise.

Vir naslovne fotografije: sl.wikipedia.org

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

7.240€ od 16.000€ zbranih

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

7.240€ od 16.000€ zbranih

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 100,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberite tudi...

Podprimo misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

7.240€ od 16.000€ zbranih

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

7.240€ od 16.000€ zbranih

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 100,00€ One Time