Jezus, kje naj Te iščem?

Gospod, včasih izgubim stik s Teboj in niti ne opazim, da Te ni več. Tako sem bila zaposlena sama s seboj ali zatopljena v opravila, da sem enostavno pozabila Nate. 

Nisem videla, kam si odšel. Ostala sem s sabo, s svojimi skrbmi in z občutki preobremenjenosti.

Le kje naj Te zdaj iščem, kje naj Te najdem, da bova lahko začela na novo?

Prva, ki sta Te takole izgubila izpred oči, sta bila kar Tvoja starša, Jožef in Marija. Tako človeško dejanje, ne glede na to, da sta Te ljubila z vsem srcem in da si bil zanju najpomembnejši. 

Zaupala sta, da si z drugimi, da se lahko zaneseta na svojo skupnost, na sorodnike, na znance in da si Ti zagotovo z njimi na poti. 

Ko sta ugotovila, da ni tako, sta bila najbrž zaskrbljena in prestrašena. 

Z veliko željo, da Te najdeta, Jezus, sta Te iskala neprenehoma tri dni. Z ljubeznijo, zavzetostjo, a tudi s tesnobo. Izgubiti Tebe, ki si bil njun Sin, pa tudi Odrešenik, je bil najbrž precejšen poraz. Tako kot čutim tudi sama, potem ko pozabim Nate in se zavem, da Te ni več.

Tvoja starša sta Te našla na kraju, kjer sta najmanj pričakovala: v Očetovi hiši – v Templju.

Začudena sta bila. Le kaj bi tam počel njun dvanajstletnik? Pojasnil si jima:

»Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?«

Lk 2,49

Odgovor, ki ga ne razumeta takrat, vendar sta ga doumela mnogo kasneje. Tako kot tudi jaz ne razumem vedno vsega, kar me učiš. Ko šele kasneje razumem, zakaj je bilo nekaj treba doživeti, pretrpeti, zaupati.

Jezus, pomagaj mi, da Te tudi jaz ponovno najdem. Saj praviš, da Te bodo tisti, ki Te bodo iskali z vsem srcem, tudi našli. Še več, praviš:

“Iščite Gospoda in boste živeli.”

Am 5,4

Vidim, da me vabiš v Očetovo hišo, ki je ne morem kar zaobiti, če Te hočem srečati in spoznati v celoti. Ni Te mogoče doumeti brez te postaje: Odrešenik in Učitelj. 

Daj mi želje in vztrajnosti, da bom sledila tej poti iskanja. Ne ločena od sveta, ampak vsak dan posebej, sredi svojih opravil, zanimanj, obveznosti.

Pomagaj mi odkriti, kaj je tisto, v čemer moram biti tudi jaz, kar je mojega Očeta. Le tako bo lahko moja duša vedno polna Tvoje ljubezni in Svetega Duha, nasičena čez rob moje biti (Ps 23,5).

Jezus, pomagaj mi odkrivati ta zaklad, ki sem ga podedovala od Očeta. Hvala, ker mi ga želiš postopoma odkrivati. 

Želim si okušati, kaj pomeni zares bivati v Očetovi hiši in ga častiti v duhu in resnici. Tako kot si to počel vse svoje življenje, Jezus. Praviš:

“Prav takih častilcev si namreč želi Oče.”

Lk 4,23-24

Naj to udejanjam sredi svojega vsakdana: tukaj, v svoji družini, v skupnosti, pri delu, v prostem času. Tam, kjer pač sem.

Amen.