V prvem delu je misijonar Janez Krmelj pripovedoval o tem, kakšno vrednost imajo otroci in matere v plemenu Antešaki na Madagaskarju. Govoril je tudi o rojstvu in skrbi za matere in novorojenčke in o tem, kako v porodnišnici na misijonu lepo poskrbijo za nosečnice in porodnice. Več o tem si lahko preberete tukaj.
V tem članku pa bo Janez Krmelj spregovoril o odnosu skupnosti do matere, o vlogi vračev ob rojstvu in tudi o pomenu praznovanja novega rojstva. Prisluhnimo mu.
Dojiti v javnosti je nekaj povsem normalnega
Otroka mamica doji do tretjega leta starosti oziroma dokler ni na poti drug otrok. Vse, kar je povezano z materinstvom, je v njihovi družbi naravno sprejeto. Dojenje poteka v javnosti, tudi v cerkvi, … in do njega imajo spoštljiv odnos.
Evropejci smo ta naravni način hranjenja otroka naredili za tabu, za skrivnost, tam pa je mati, žena deležna največjega spoštovanja in ne prejema nikakršnih opazk na račun dojenja v javnosti.
Rojstvo otroka je odlična priložnost za praznovanje
Po porodu ženo najprej odpeljejo na dom k njeni materi, ali pa mater povabijo na nov dom, če je žena poročena. Pogosto pa rodi pri svoji materi doma.
Vloga moža in očeta je, da že vnaprej poskrbi za vso hrano in pijačo za goste. Namreč mati ne pride sama, z njo pride sorodstvo! Vsi skupaj mamici zaželijo blagoslova ter nato jedo, pijejo, se veselijo. Porodnice so včasih kar utrujene, saj gostje vrtijo glasbo in plešejo lahko tudi celo noč.
Tudi v porodnišnici, v hiši za svojce, po porodu naredijo veliko zabavo. Praznovanje moramo včasih tudi prekiniti, ker bolniki nedaleč stran ne morejo počivati. Svojci si zares dajo duška in, kot pravijo, ob rojstvu se ne špara!
Tudi vrači imajo svojo vlogo pri porodu
Veliko škodo zdravstvu delajo vrači, ki hočejo imeti svojo vlogo tudi pri porodu. So proti porodom v porodnišnici, saj lahko jamčijo za lahek porod s pripravkom, ki bo porodnico in otroka varovala vsega hudega.
Če pa je izid pri porodu nesrečen, se vrač hitro izmuzne. Varovalke, ki se je ne poslužujejo, so predhodne prepovedi (fady). Ne da bi vraču “spodletelo”, ampak je spodrsljaj vedno na strani naročnika “zdravila”.
Zakaj deklicam po rojstvu postrižejo lase?
Del domačega obredja je striženje dekličinih las; tako bodo lasje gostejši; čar dekleta so namreč lasje. Lase dojenčici najprej ostrižejo, da bi z njihovo ponovno rastjo pokazali, kako raste tudi čar njene ženskosti. Ko pride domov, ji najprej preluknjajo ušesa za uhane. Lasje in uhani so glavni atribut ženske. Uhane bo dobila kasneje, ko ji jih bo kupil kakšen premožen človek. Lahko so to tudi starši ali fant.
Pri fantkih je del obreda, da jih v starosti nekaj mesecev obrežejo. Takšna je navada v vseh plemenih na Madagaskarju.
Pri nas v Evropi bomo najprej poskrbeli za plenice, za zdravje in varnost otroka. Pri Antešakih pa vse to prepuščajo kar Bogu Stvarniku in njegovi previdnosti.
Med vernimi katoličani se navade vseeno spreminjajo
Tisti, ki se trudijo živeti po veri, se držijo novejših priporočil zdravstvenega varstva in priporočenih cepljenj. Po porodu naklonijo kakšen dar porodnišnici v znak hvaležnosti, npr. kokoš, jajca.
V naši porodnišnici na misijonu dobi mama tudi izpisek iz porodniške knjige kot dokazilo, da je otrok bil rojen na določen dan in uro.
Novorojenčki dobijo včasih prav nenavadna imena!
Ime otrok dobi kasneje, in sicer so stari starši tisti, ki imajo prednost izbrati otroku ime! Otrok dobi tri ali celo štiri imena.
Nekoč je eden od slovenskih misijonarjev krstil enega od otrok, za katerega so starši želeli, da mu je ime Tay (izg. Taj), kar pomeni Drek. Začudenemu misijonarju sta starša razložila, da so do sedaj vsi njuni otroci umrli, kar pri njih pomeni, da so bili vrnjeni k Stvarniku. Tokrat pa sta mu dala ime, da ga Stvarnik res ne bo maral vzeti. Na misijonarjev predlog so mu nato ob krstu dodali še eno lepo ime.
Imena otrok so vezana na dogodke. Nekega otroka so poimenovali Hlače. Ko se je namreč otrok rodil, so njegovemu očetu ravno podarili nove hlače.
Drugemu je ime Matica. Njegov oče se je namreč s kolesom peljal do porodnišnice, ko se mu je na kolesu odvila matica. Dogodek določi ime, ni pa nujno. V zadnjem času otroke poimenujejo tudi po zvezdnikih. Včasih se iz roda v rod prenese tudi rodbinsko ime.
Ob porodu ni posebnega obredja, ker kot verjamejo, je novo življenje komaj nastopilo in je zato neomadeževano. Krvi goveda ni potrebno preliti, saj ni nobenega madeža, ki bi zaznamoval otroka. Je pa za poveljavitev očetovstva potrebno zaklati govedo (“mamafy zaza”), v primeru če bi oče tega otroka vzel pod svojo streho, ne pa tudi njegove matere.
Pomagal sem pri treh porodih in menim, da bi moral vsak moški videti vsaj en porod, da bi razumel lepoto tega dejanja! Da bi razumel napor žene. Zares je veličasten trenutek, ko se prikaže novo življenje!
Pripoved misijonarja Janeza Krmelja je zapisala Maja Žagar, Slovensko društvo Hospic
