Za vsakogar, ki je v stiski, obstaja pomoč

Minilo je skoraj leto odkar so se naša življenja spremenila zaradi »korona krize«. Mediji še vedno poročajo o porastu družinskega nasilja, o povečani zasvojenosti z alkoholom, o spolnih zlorabah. Dnevno poslušamo o preobremenjenih starših in o psihosocialni stiski otrok.

Predstavljajmo si štiričlansko družino z enim najstnikom in s prvošolcem. Oče in mama se pogosto prepirata. Zaradi zmanjšanega obsega dela je oče izgubil službo, kar ga spravlja v veliko čustveno stisko. Z eno plačo se komaj prebijejo čez mesec. Stiska še dodatno povečuje napetost med staršema. Otroka požirata njuna čustva, zaradi česar postaneta tudi sama vse bolj nemirna in konfliktna.

Ko ti v roke potisnejo seznam terapevtov

Družina se obrne po pomoč na center za socialno delo (CSD). Tam jim povedo, da razumejo njihovo stisko in da so časi res težki. Svetujejo jim, da si poiščejo terapevtsko pomoč. V roke jim dajo seznam terapevtov, ki obsega tri strani.

Kaj pa zdaj? Koga izbrati? Si sploh lahko privoščijo terapijo?

Za začetek pri svetovalcu na CSD lahko povprašamo, ali nam morda lahko koga bolj priporoča. Prosimo ga, da nam pomaga izbrati nekoga, ki bo razumel našo vrsto težav. Pomembno je, da ima terapevt ustrezno znanje. Nekateri so bolj domači na področju nasilja, drugi imajo morda več izkušenj z reševanjem zakonskih težav. Ni vseeno koga izberemo.

Če nam svetovalec na CSD ne zna pomagati pri izbiri, lahko pokličemo na telefon za pomoč v stiski (SOS telefon, TOM telefon…) in prosimo, da nas usmerijo. V pomoč pri izbiri nam je lahko spletna stran terapevta. Dobro je prebrati kakšen članek, ki ga je objavil terapevt. Če nas je članek nagovoril, bo morda to prava izbira za nas.

Kakšen naj bo prvi stik s terapevtom?

Ko vzpostavimo prvi kontakt s terapevtom, naj nas ne bo strah vprašati po njegovem znanju. Povprašajmo ga, kje ga je pridobil in za katera področja je specializiran. Z odgovorom bomo pridobili pomembne informacije in vpogled v terapevtov pristop k delu.

Pomembno je, da opazujemo odzive našega telesa, ki nikoli ne laže. Če se bomo že ob tem pogovoru počutili nelagodno ali pa se nam bo zdelo, da se terapevt izmika in noče odgovoriti na naše vprašanje, potem morda ni prava izbira.

Prvi korak k terapiji je običajno težek. Pa vendar, če se nam zdi, da smo v življenju obstali na neki točki ali da se vrtimo v začaranem krogu, je dobro, da zberemo pogum in se odločimo za ta korak.

Bo sploh kaj pomagalo?

Odločili smo se, preverili ponudbo in nekoga izbrali. K prvi uri nas bo morda spremljal občutek strahu: »Sem prav izbral? Kaj če mi terapevt ne bo všeč? Kaj če me ne bo razumel? Pa saj sploh ne potrebujem terapevta. Še vse težave sem do sedaj nekako rešil sam.« Ta občutek je nekaj normalnega. Gre za strah pred novo izkušnjo.

Po prvi uri s terapevtom bomo verjetno težko ocenili, ali smo se prav odločili. Smiselno je preizkusiti vsaj tri ure. V tem času bomo lažje sprejeli odločitev, ali bi nadaljevali.

Kadar nas obdajajo dvomi o uspešnosti terapije, je dobro, da o tem iskreno spregovorimo s terapevtom. Dober svetovalec se naših dvomov ne bo ustrašil. Opravičil se bo za svoje nerazumevanje in se nam bo poskusil približati na drugačen način.

Zdravilna moč sočutja

Terapija je proces, ki se pri vsakem posamezniku odvija drugače. Noben terapevt žal nima čarobne paličice, s katero bi zamahnil in bi naše težave kar izginile. Prav tako od svetovalca ne moremo pričakovati, da bo naredil spremembe namesto nas.

Terapevt nam pomaga videti naše težave z druge perspektive. Spodbuja nas k iskanju izvora naših težav. Pomagal nam bo prepoznati vzorce, ki se nam ponavljajo, in poiskati naše pozitivne točke.

Dober svetovalec se odlikuje po dveh lastnostih: sočutju in zaupanju. Zelo pomembno je, da nam zmore dati sočutje. Sočutje ima neverjetno zdravilno moč.

Morda ste pomislili, da vam sočutje dajejo tudi prijatelji. Pomembno je razlikovati med sočutjem in med tem, da se nekomu smilite, ker ste v težavah. Dokler se nekomu smilite, vam s tem daje dovoljenje, da še vedno ostajate nemočni oziroma v vlogi žrtve. Kadar pa dobimo pravo sočutje, pomeni, da nekdo razume našo stisko hkrati pa verjame, da jo lahko premagamo.

“Kaj pa če si terapije ne morem privoščiti?”

Zaupanje v nas je prav druga lastnost dobrega terapevta. Svetovalec, ki kljub našim mnogim padcem vztraja z nami in ne neha verjeti v nas, nam lahko da zelo veliko. Dal nam bo občutek, da smo vredni, da smo v redu taki kot smo.

“Kaj pa če si terapije ne morem privoščiti?” je vprašanje, ki ga pogosto slišim. Za vsakogar, ki je resnično v stiski, obstaja pomoč. Med poplavo ponudbe terapevtskih storitev boste našli kar nekaj brezplačnih možnosti. 

Organizacije, ki delajo z žrtvami različnih oblik nasilja in zlorab pogosto nudijo tudi brezplačno terapevtsko pomoč ali vključitev v podporno skupino. Vredno jih je poklicati in preveriti vse možnosti: SOS telefon, Ženska svetovalnica, Združenje za MOČ, ŠRCD, Lunina Vila (za otroke in mladostnike), itd. V kolikor te možnosti trenutno nimajo, vam bodo znali povedati, kje jo lahko dobite. 

V neki oddaji sem nekoč zasledila misel, da je terapija kot maternica. Maternica ne gradi otroka. Otrok se gradi sam. Maternica otroku daje varen prostor, podporo, ljubezen. Maternica otroku govori: verjamem, da boš zmogel in pomagala ti bom roditi se. Prav tako nam terapevt pomaga, da rodimo novega samega sebe.