Biti mati ni lahko.
Poklicane smo, da se zgledujemo po Mariji, Kristusovi materi, ki se je tako popolnoma predala Bogu, da je zmogla darovati največjo žrtev, pa vendar je bila ta le druga, takoj po Jezusovi – sprejela je izgubo lastnega otroka za Božjo slavo.
Smo samo ljudje in včasih trpimo ob tem, kar se od nas zahteva ali pričakuje. Vleče nas v več smeri in največkrat nimamo niti močne podporne mreže, na katero bi se lahko obrnile in kjer bi dobile spodbudo.
Soočamo se s težo preobremenjenih urnikov in finančnih omejitev, ob čemer se sprašujemo, kako bomo plačale potrebno hrano ali zdravila, ali lovimo ravnotežje pri našem delu in ob tem nosimo še miselno breme, ko se moramo spomniti, kateri otrok ta teden noče jesti graha in kdo je že prerasel svoj zimski plašč.
Razumsko seveda sprejemamo, da je materinstvo eden najbolj dostojanstvenih darov, ki jih Bog lahko podeli ženski. Sodelovale smo pri ustvarjanju novega življenja in ta čudež živimo vsak dan.
A kljub vsej lepoti tega poklica smo včasih preprosto preveč utrujene.
Tudi Jezusova mati je imela pomoč
Vemo, da je Marija rekla Bogu “da”. Ne vemo sicer, kolikokrat ga je morda spraševala ali se jezila nanj, kolikokrat je jokala v obupu, ali je dvomila. Morda je počela vse to ali nič od tega.
Vemo pa, da je prejela posebne milosti, da je lahko opravila herkulsko nalogo, ki je bila pred njo. Drugače seveda to ne bi bilo mogoče.
Bog je Mariji dal orodja za izpolnitev njenega poslanstva, tako kot vsaki izmed nas daje na voljo svoje darove, da lahko udejanjimo svoj materinski poklic.
“Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo.”
2 Kor 9,8
Kako lahko najdemo Božjo milost še posebej v časih, ko smo obupane?
Molimo brez prestanka
Ko smo izčrpane, bi bilo seveda najlažje, da se prepustimo gledanju serij ali kateri drugi zabavni vsebini, kot da bi se obrnile k molitvi.
Morda si celo rečemo, da bomo več časa preživele z Bogom, potem ko ne bomo več tako obremenjene.
Resnica je, da je molitev naša energija. Molitev nam omogoči, da se spoprimemo s težavnimi nalogami, saj nas poveže s samim virom življenja. Če jo bomo odlagale, bomo jutri le še bolj utrujene.
Nenehno molimo.
Če smo preveč izčrpane za formalno molitev, povzdigujmo svoje srce k Bogu ves dan, tudi če je to le obupen krik naše duše:
“Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.”
Rim 8,26
Ne odlašajmo torej z molitvijo. To je zrak, to je hrana. Je naša življenjska sila. Molimo.
Bog želi, da počivamo – v Njem
Nas mame nenehno opozarjajo, naj skrbimo zase: uživajte v neprekinjeni skodelici kave, udeležite se redne vadbe, uredite si nohte.
Čeprav so te dejavnosti pomembne in včasih tudi začasno prijetne, pa pravo olajšanje pride, ko se duševno in duhovno spočijemo v Bogu – ko mu prinesemo svoja bremena in mu zaupamo, da jih bo rešil v skladu s svojo popolno voljo.
Če ima naš otrok težavo, ali ne naredimo vsega, da bi mu olajšale to neprijetnost? Ali ne bi šle z glavo skozi zid, samo da bi mu prihranile trenutek bolečine?
Bog tudi tako čuti do nas:
“Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? Ali mu bo dal kačo, če ga bo prosil za ribo? … Koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo.”
Mt 7,9-11
Jezus nas spodbuja, naj pridemo k njemu z vsem:
“Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.”
Mt 11,28-30
Če kakšen svetopisemski verz velja za sodobno materinstvo, je to ravno ta. (Utrujena? Obremenjena? Preveri.) A naš Gospod nam preprosto pravi: “To breme je videti težko. Dovolite mi, da ga nosim namesto vas.”
Tako kot lahko molitev prinese energijo in življenje, lahko počitek v Bogu prinese mir duha.
Bog je močnejši od naših izzivov
Predvsem se opogumimo. Jezus je že premagal smrt (Jn 16,33). Nič, kar doživljamo, ni prevelik zalogaj zanj. Želi nositi vsa naša bremena – in to tudi zmore. Dovolimo mu.
Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
