Meditacija za 1. adventni teden

Premišljevanje ob odlomku iz svetega evangelija po Luku (Lk 21, 25-28, 34-36)

Gospod, pred nami je advent. To je čas, ko premišljujemo o življenju Tvoje družine vse od oznanila angela Gabrijela mami Mariji in vse do trenutka, ko si se rodil na sveto noč. Milostni čas, ko nam podarjaš novo priložnost, da pripravimo svoja srca Zate. 

Jezus, pomagaj nam, da v tem času preizkušnje ne bi obtičali v občutkih, ki nas hromijo in nas držijo ujete. Naj nas to tudi ne loči in razvoji med seboj. Milostni Bog,  zamenjaj vse negativno s pristnim pričakovanjem in upanjem, ki smo ga tako žejni in lačni. Naj vse to preobrazi naše najtesnejše odnose, pa tudi tiste v širši skupnosti, narodu in svetu. 

Če se ozremo na odlomek, ob katerem bomo danes premišljevali, bi lahko celo rekli, da je vse to, kar doživljamo v tem obdobju, tako podobno Jezusovi napovedi:

»Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale.«

Lk 21:25-26

Gospod, Ti si nas že vnaprej opozoril na velike in drastične stvari, ne zato, da bi se zdaj bali in trepetali pred temi velikimi dogodki, ki smo jim priča, ampak da bi razumeli, da bodo del našega bivanja – nekaj, kar je gotovo, da se bo zgodilo. Pa tudi zato, da bi nas pripravil in opogumil za take razmere. S Teboj se nam ni ničesar bati, ker si Ti nad vsem. 

Še več, kličeš nas, da se pripravimo na Tvoj prihod in da izravnamo pot v svojih srcih, da bodo pripravljena Zate:

»In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.«

Lk 21:27-28

Torej se lahko začnem Tvojega prihoda in srečanja s Teboj veseliti. Ne vem, kdaj se bova zares srečala iz oči v oči in kakšno bo to srečanje. 

Pa vendar lahko k temu veselemu snidenju naredim korak že kar zdaj, v času adventne priprave. Želiš, da premislim, kdo sem in v kaj verjamem. 

Tako imam priložnost, da ozavestim, kaj mi pomeniš Ti kot moj Odrešenik, kakšno mesto Ti želim dati v svojem življenju in kakšno sem Ti namenjal do zdaj. 

Premišljujem lahko o dogodkih, kot so Tvoje spočetje, čas rasti v materinem trebuhu, izzivih in spremembah, ki jih je doživela Tvoja družina še pred Tvojim rojstvom. Tako lahko spoznam, da nič v življenju ni stabilnega, stalnega in popolnega. 

Vse se spreminja, pa vendar, kar ostaja, je Bog, milosten in zvest v svojih obljubah. To sta okušala tudi Tvoja starša. 

Tako lahko lažje sprejmem tudi svojo družinsko zgodbo – kako sta me sprejela moja starša, v kakšnih okoliščinah sem bil rojen in poslan v svet. Kakšno mesto, tako kot Tebi, mi je namenil Bog Oče, ko me je ustvarjal, in kakšne namene je imel z menoj v okolju, kjer sem bil rojen in kjer živim sedaj.

Dragi Jezus, pošilji svetega Duha, da bi v pravem pomenu razumel ta del svoje preteklosti. Daj, da bi se poglobil v svojo zgodbo, kjer se lahko srečam s Teboj med mamino nosečnostjo, in da sprejmem vse odtenke bivanja v svojem otroštvu. 

Naj postanejo člani svete družine moji spremljevalci v tem adventu. Mati Marija je vsak dan znova zaupala, da je Jezus resnično otrok, ki bo prinesel odrešenje in upanje za toliko ljudi.

Moj ljubljeni brat, naj tudi jaz zaupam, da želiš prinesti upanje meni in drugim v mojem okolju. Naj premišljujem o tem, da vsako zrno, ki je bilo zasejano, potrebuje svoj čas in pogoje, da se lahko razvije, tako kot moje navade in odnosi, ki jih gojim z drugimi. 

Naj ob svetem Jožefu premišljujem o svojih dejanjih zvestobe in praktične pomoči bližnjim. Koliko sem odprt, da me Bog lahko uporablja v njihovem življenju? Sem pripravljen spremeniti svoja prepričanja, da se izpolni Božja volja, ali raje delam stvari po svoje, po starem?

Gospod, z besedami evangelista Luka me svariš in vabiš, naj se odpovem navadam, ki me ne morejo pripeljati bližje k Tebi: »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka.« Gospod, naj Ti izročim vse, kar je del moje preteklosti in moje družine. Naj dopustim, da me oblikuješ na novo.  

Kdaj je torej primeren čas, če ne zdaj, da stopim na novo pot? Da okrepim zaupanje Vate, da izberem, da se Ti bom približal. Da ne bom verjel v laži, da ne se da nič spremeniti, da se ne predam mislim in prepričanjem, ki me pehajo v brezup in pasivnost. 

Gospod, Ti si se rodil, da bi prinesel tako zelo potrebno upanje na ta svet. Naj ga sprejmem v vsem obilju, oblikuj v meni zmožnost sprejemanja in podarjanja naprej. 

Jezus, ustvari prijetno tišino v naših srcih, ki nas bo pritegovala k Tebi, da Ti bomo zmogli prisluhniti. Naj Tvoj poziv k molitvi okrepi hrepenenje po pričakovanju:

»Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

Lk 21:35-36

Amen.