Kako dopustiti Bogu, da nosi naša bremena

Bremena so različnih vrst in oblik. Nekatera zmoremo nositi, drugih ne. Kadar se soočamo s kopico težav, je nadaljevati pot s tako obsežnim bremenom za nas lahko zelo zahtevno.

Nisem mogel v šolo

Ko sem bil v zadnjem letniku srednje šole, sem bil skoraj eno leto doma, ker mama ni mogla plačati moje šolnine. To je bil zame zelo velik akademski in čustveni izziv.

Bil sem najboljši v razredu, toda to ni bilo dovolj, da bi lahko nadaljeval šolanje, zato sem moral ostati doma.

Ker je to zame postalo pretežko breme, sem se odločil zaupati Bogu. Celotno težavo sem izročil Njemu in Mu dejal: »No, če ti ne moreš storiti ničesar glede tega, potem ni nobenega upanja več.« Nekako se mi je zdelo, da me je zatem preprosto preplavil mir. Kot bi me hotel okrepiti s temi besedami:

»Nič ne skrbite … izražajte svoje želje Bogu … In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«
Flp 4,6-7

Bog se je izkazal

Še preden se je akademsko leto končalo, se je zgodil preboj. Moji materi je uspelo plačati zahtevani znesek šolnine in znova sem lahko šel v šolo.

Poleg tega – kot bi prejel dodatno nagrado – sem prejel štipendijo, ki mi je omogočila šolanje do zaključka srednje šole. Zdelo se mi je, da sanjam, vendar sem vedel, da je to čudež – Božji čudež.

Bog ni nikdar dejal, da bo naše življenje lahko

Ne glede na to, ali je povezano s šolo ali s katero koli drugo zadevo, breme ne vpliva samo na nas, temveč se lahko razširi tudi na druge ljudi in vključuje stvari, ki jih imamo radi.

Skrbi, ki otežijo naša srca, na primer lahko vplivajo tudi na naše odnose z drugimi in na naš odnos do življenja. Verjetno veste, o čem govorim.

Bog nikjer v Svetem pismu ne reče, da je življenje brez bremen, temveč ravno nasprotno pravi, da so težave skupne vsem ljudem.

Oglejmo si naslednji citat:

»Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«
Jn 16,33

Naj ne skrbimo, saj ne bomo ostali brez upanja. Čeprav v Svetem pismu ni obljube o neobremenjenem življenju, je v njem obljuba o pomoči. Ne glede na to, s kakšno težavo se spoprijemamo, Bog zmore nositi naše breme.

Kaj se zgodi, ko Bogu končno dopustimo, da nam pomaga

Predstavljajmo si, da stojimo na dežju. Medtem ko razmišljamo o tem, kaj naj storimo, opazimo bližnje zatočišče. Kakšno olajšanje. Toda bodimo pozorni na to stvarnost:

Dež ni prenehal padati, ker smo našli zatočišče, temveč nas ni mogel več doseči.

Naša šibkost je v tem, da želimo vse težave rešiti sami, na svoj način. Vendar pa v življenjskih bitkah ne moremo zmagati brez Božje pomoči. V nadaljevanju je zapisanih nekaj obljub, ki se bodo uresničile, če Bogu dopustimo, da nosi naše breme:

1. Prevzel bo popolno odgovornost za nas.

»Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.«
Iz 41,10

2. Napolnil bo naše srce z mirom.

»Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir, mir, ker zaupa vate.«
Iz 26, 3

3. Naredil nas bo za pričo.

»Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod.«
Mr 5,19

4. Ozdravil bo, kar je ranjeno.

»Povrnil vam bom letine, ki so vam jih požrle kobilice.«
Jl 2,25

5. Duhovno bomo napredovali.

»Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja.«
Jak 1,12