Jezus,
tukaj sem, željan, da bi slišal Tvoj glas. Svet je poln nemira, različnih motenj in naglice. Želiš, da prisluhnem in Te začutim v tišini jutra.
Spomnim se trenutka ob Genezareškem jezeru, ko si apostolu Petru izročil življenjsko poslanstvo (Jn 21,15-19).
V tišini svojega srca Te slišim klicati moje ime in tudi meni postavljaš isto vprašanje, kot si ga zastavil njemu:
“Ali me ljubiš bolj kakor tile?”
Jn 21,15
S tem vprašanjem me prosiš za resnično predanost v moji poklicanosti. Vabiš me, da te ljubim in sledim tvojemu klicu.
Gospod, Ti poznaš vse moje skrbi in pričakovanja drugih, a kljub temu veš, da Te ljubim. Pomagaj mi utrditi pristen stik s Teboj.
Ko me naročas: “Pasi moja jagnjeta,” mi odkrivaš, da ljubezen več kot čustvo – je dejanje.
V tem sodobnem svetu, kjer prevladuje individualizem in površinski, neosebni stiki, mi podeljuješ poslanstvo: biti Tvoje roke, Tvoj glas, Tvoje sočutje v dejanju.
“Pasi moje ovce,” mi ponavljaš, s čimer me dramiš k zavedanju tega poslanstva.
Naj ne bežim, temveč se aktivno soočim z izzivi skrbi za druge. Naj Te najdem v njih, Gospod, še posebej v tistih, ki potrebujejo moje roke, besede in prisotnost.
In ko znova vprašaš , “Ali me ljubiš?“, se zavem, da je Tvoje vprašanje klic k globlji predanosti.
Gospod, Ti poznaš moja oklevanja in strahove, a tudi moje iskreno hrepenenje, da Te ljubim z vsem, kar sem. Prosim za pomoč, da bi Tvoja ljubezen premagala moje strahove in sebičnost.
Zdaj me osvobajaš vsega, da bi lahko bile moje besede povsem iskrene:
“Gospod, Ti vse veš, Ti veš, da Te imam rad.”
Jn 21,17
Gospod, ko bo v mojem življenju naneslo, da ne bom mogel sam odločati o svojih poteh, naj sledim Tebi. Naj v Tvojem ‘Hodi za menoj,’ najdem svoj mir.
V Tvoje roke izročam svoje življenje to jutro, poln zaupanja, da me vedno vodiš in Tvoja ljubezen me varuje.
Amen.