V prvem delu je misijonar Janez Krmelj pripovedoval o tem, koliko parov sklene sveti zakon kot ga poznamo mi, na kakšen način izbere ženinova družina fantu ženo in kako se snubitev sploh začne. Več o tem si lahko preberete tukaj.
V tem članku pa bo misijonar spregovoril o ženinovi poti k svoji izbranki, procesu zaroke in vseh običajih, ki spremljajo mladi par v polnoveljavno skupnost. Prisluhnimo mu.
Ženin prvič pri svoji izbranki
Fantova rodbinska skupina se kmalu po prvem obisku ponovno najavi pri dekletovi družini.
Tokrat gre zares! Tja se v spremstvu dveh ali več prijateljev odpravi bodoči ženin. Ženin je pod krinko: pod pazduho nese skritega petelina.
Ko prispejo pred hišo, vzklikajo: »Ody, ody!« kar pomeni: »Prišli smo!«
»Mandro soa«, reče oče dekleta. »Kar naprej!«
Rodbinski gospodar nagovori svoje goste. Bodoči ženin ne odgovarja, temveč govori kateri izmed prijateljev. Vedejo se nadvse sramežljivo.
Nenadoma eden izmed spremljevalcev vzklikne bodočemu ženinu: »Uščipni že enkrat tistega petelina!«
Ko se pod ženinovo pazduho oglasi petelin, s tem razkrije, kdo izmed njih je ženin.
Prvo znamenje njune ljubezni
Naloga dekleta je, da petelina pripravi za kosilo.
Ko sedejo k obedu, dekle pogleda, kje kdo sedi. Nato pred fanta, bodočega moža, postavi petelinje bedro, predse pa položi perutničko. Nato fant vzame bedro in ga postavi na dekletovo mesto, perutničko, ki je na dekletovem mestu, pa položi predse.
Takrat se po običaju v javnosti prvikrat prepoznata. Njune oči se srečajo in to je znamenje ljubezni.
Nato jedo in se veselijo. Po končanem obedu odide ženin in njegovo spremstvo domov.
Nevesta pride v novi dom
Med pripravami na združitev za nevesto doma pripravijo balo: lahko so to rjuhe, v rolo zvita malgaška postelja, mreže proti komarjem.
Ko je vse nared, pridejo ženinovi svatje: starši, otroci, žene, starešine, vse sorodstvo s strani ženinove matere in očeta.
Starešina iz rodbine dekleta povzame besedo: »Damo vam njene pridne roke. Damo vam njeno telo. Damo vam njena rodila. Damo vam njeno glavo. Glave pa ji nikar ne strite; če ne boste zadovoljni z njo, nam jo raje nazaj pošljite.«
To je zavarovalnica, da se z njihovo hčerko ne bo zgodilo nič usodnega. Po kosilu v koloni »odrajžajo« na ženinov dom in tako nevesta pride v hišo.
Kaj podari mladoporočenka svoji mami?
Ženin in nevesta zdaj živita skupaj.
Ko zrastejo prvi pridelki, nevesta odnese zvrhano košaro riža v dar svoji materi. Okrog riža spletejo še venec iz neomlačenih stebelc riža, da je dar kar največji.
Ženin pri ženini družini enkrat prenoči, medtem ko hči na svojem nekdanjem domu ostane tudi dlje časa, če se tako dogovorijo v novi družini.
Snaha, blagoslovljena s krvjo zaklanega goveda
Par povije prvega, drugega ali celo tretjega otroka, ko se zgodi še zaključni del obreda: takrat pravimo, da je njuna zveza poveljavljena, torej polnomočno sklenjena.
Za to priložnost se zakolje govedo, za katerega poskrbi oče ženina. Obe sorodstvi se dobita nekje na pol poti med moževim in ženinim prvotnim domom.
Iz srca zaklanega goveda prestrežejo kri. Rodbinski oče moža pomoči prst v kri, ki je še ostala v srcu goveda in se z njo dotakne snahinega čela. Lahko v srce pomoči kakšno rastlino in z njo oškropi čelo žene.
Obred poteka v tišini in ima globok pomen: s tem je poveljavljeno vse, kar sta do sedaj rodila ter je očiščeno vseh bremen, madežev, vseh duhovnih pritiskov, ki bi morda škodovali ženi ali potomcem. Na ta način je osvobojeno in očiščeno tudi vse, kar je žena vnesla v novi dom.
S tem korakom se žena vključi v življenje moževe rodbine. Tradicionalno obredje danes izpelje nekako dvajset odstotkov mladih.
Je rodovitnost zakona res zgolj rojevanje?
Naj dodam le še to, da se po njihovi navadi ženo, ko ne more več roditi, lahko pošlje nazaj na dom staršev. Tako velik pomen ima pri njih zmožnost rojevanja.
Misijonarji poskušamo dopolniti njihov pogled na rodovitnost: ta je vezana na srce, na njuno skupno življenje, ki more dovršiti svojo obliko le v ljubezni do konca.
Pripoved misijonarja Janeza Krmelja je zapisala Maja Žagar. Avtorica naslovne fotografije: Martina Čepon
