Gregor Čušin: Po čem diši mamino naročje

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Strunjan – Cerkev Marijinega prikazanja 

Naša družina je vedno dopustovala v Strunjanu. Leto za letom, kar pomnim. Nikoli nismo šli nikamor drugam. Če smo sploh kam šli, smo šli v Strunjan. 

Sedemčlanska družina v fičku

Ni šlo za nikakršno silno ljubezen do tega sicer res lepega, pa spet po ničemer prav zelo izstopajočega kraja ali odpora do drugih krajev. 

Tej naši družinski dopustniški odločitvi, pri kateri otroci seveda nismo imeli kake besede, sta botrovala dva silno preprosta razloga.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Prvi: da naša sedemčlanska družina, skupaj s prtljago nagnetena v fičku, enostavno ni zdržala daljše vožnje. Slovenska obala – z nekaj postanki za bruhanje – je bila pač naš domet.

In drugič: zavarovalnica, v kateri je bil moj oče takrat še zaposlen, je v Strunjanu imela v zakupu lesene bungalove tik ob kampu in tak dopust – po sindikalni ceni – nam je naš oče lahko omogočil.

Kakšne spomine obudi sladoled z okusom limone

Spominjam se poti preko solin, po kateri smo prišli na plažo, vonja blatne zemlje, ki me je hkrati privlačil in odbijal, malega betonskega pomola, s katerega sem skakal v morje, običajno na noge, saj mi je za »na glavo« manjkalo poguma.

Spominjam se male trafike na koncu plaže, ki je ponujala tri okuse sladoleda: čokolado, vanilijo in limono, kamor smo enkrat na dan šli vsak po svojo kepico. Vedno sem izbral čokolado.

Gregor s svojo mamo v Strunjanu. Fotografija: arhiv družine Čušin

Spominjam se sladoledarja, črnolasega brkatega gospoda, ki nas je zadnji dan naših »počitnic« vedno počastil z dodatno kepico po svojem izboru. Vedno je izbral limono. Takrat se mi je zdel že star, zdaj pa, ko se spominjam, ocenjujem, da morda ni imel več kot trideset let. 

Spominjam se pogleda proti piranskemu klifu in mame, ki me, opečenega od sonca in zato namazanega z ribjim oljem, stiska k sebi. 

Ko služba in poklic nista eno in isto

Ne spominjam se, da bi kdaj očeta videl plavati, saj sem ga ves teden videval le zjutraj in zvečer, čez dan je namreč neumorno skiciral in slikal.

Tu, na morju, v Strunjanu, je oče pozabil, da je oče in je bil samo umetnik. To, kar pač ni mogel v polnosti biti druge dni v letu.

Spominjam se njegovega smeha zvečer pri večerji. Tu, na morju, v Strunjanu, je bil dobre volje. 

Zakaj je strunjanska Marija pravzaprav slovenska Marija

Druge dni v letu je bil moj oče razpoložen kot Marija na strunjanski oltarni sliki. Utrujen in žalosten. »Joj, kako hudo podrta je moja hiša!« je menda potožila v noči, oziroma jutru svojega prikazanja.

Pojamrala je. Kot neprestano jamramo Slovenci. Vedno se najde kaj, kar je narobe. Kaj, kar nam ne gre. Kaj, kar nam ne gre v račun. Kaj, kar ni prav.

Lahko bi rekel, da je strunjanska Marija Slovenka. Zato jo imamo tako radi. Ker je naša. Utrujena in žalostna.

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Na sliki pred njo kleči star možak v sivi obleki, ki drži svečo in za katerega nobeden točno ne ve, kdo je. Njegova obleka po barvi in kroju spominja na minoritski habit, bradat je kot kak kapucin, pa čeprav so za sliko in svetišče dolga leta skrbeli frančiškani. Vsaj malo katoliškega ekumenizma.

Na sliki sta še vidca, ki jima kljub časovni oddaljenosti vemo imeni: Peter in Janez, in za katera ne vemo, ali ravno prihajata past radovednost ali že bežita stran. Nekje vmes sta. Nedoločna. In neodločena. Slovenska.

Podobna svojima apostolskima soimenjakoma, ki sta na velikonočno jutro pritekla h grobu, pa nista vedela, ali bi vstopila ali ne. Ker nista še doumela. Kot običajno ne doumemo Slovenci. Česa? Vsega od kraja.

Strunjanska podoba Marijinega prikazanja me vedno spravi v dobro voljo. Popelje me v otroštvo, na sončno plažo, v mamino naročje … ki diši po ribjem olju.

Na osebni spletni strani Gregorja Čušina si lahko preberete tudi druge njegove članke in zapise.

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Preberite tudi...

Podprimo misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time