Ali molite za določen namen in nestrpno čakate na preboj? Se vam zdi, kot da vam priložnosti polzijo iz rok, medtem ko čas teče? Kaj počnete, ko čakate Gospoda?
Ne glede na to, ali gre za šolo, kariero, napredovanje v službi, poslovne priložnosti, odnose, zdravje ali ljubljeno osebo, se v življenju srečujemo z različnimi izzivi in Boga prosimo zanje.
Če dolgo časa čakamo na odgovor, se začnemo spraševati, zakaj je tako.
Čakate križem rok ali s pričakovanjem?
Vsi nekako vemo, kako gre, če čakamo na Boga križem rok. Usedemo se, zavihamo rokave in čakamo, da se nekaj zgodi. Toda čez nekaj časa vstanemo povsem naveličani, da se ni nič zgodilo, in enostavno odnehamo. Zopet se začnemo zanašati na svojo moč in razum.
Kadar pa čakamo s pričakovanjem, nenehno verjamemo, da ima Bog pravi odgovor za nas, ki nam ga bo pokazal v določenem trenutku. Vsako jutro, ko se zbudimo, je naše srce polno upanja, saj pričakujemo, da bo On vsak trenutek rešil našo težavo.
Morda bomo čakali nekaj časa, toda odgovor se bo pojavil – tako ali drugače.
Tisti, ki s pričakovanjem čakajo Gospoda
Vzemimo na primer nosečnost. Nosečnica hodi po svetu z otrokom v maternici in s pričakovanjem, da bo po devetih mesecih rodila dojenčka. Čeprav dojenčka ne vidi, ve, da bo donosila svojo srečo, zato se začne pripravljati na dojenčkov prihod.
Gre nakupovat, pripravi posteljico za dojenčka, začne izbirati ime in celo opremi njegovo sobico, v katerem bo otrok mirno spal in se igral. Ve, da se bo njena obljuba glede rojstva otroka izpolnila, čeprav bo to trajalo nekaj časa.
Podobno držo moramo zavzeti v našem krščanskem življenju. Medtem ko čakamo na Božji odgovor, bi ga morali čakati z optimističnim pričakovanjem .
V številnih primerih je namreč obdobje čakanja ključnega pomena, da se pripravimo na odgovor. Če bi bili takoj uslišani v naših molitvah, morda ne bi bili ustrezno pripravljeni, da sprejmemo rešitve za našo situacijo.
Primer Pavla in Sile
V 16. poglavju Apostolskih del lahko preberemo, kako je množica napadla Pavla in Silo, kako so ju pretepli, vrgli v ječo, ju zaprli v najglobljo temnico in njune noge vklenili v klado, da ne bi pobegnila.
Okoli polnoči ju je Bog prišel rešit. In kaj sta medtem počela Pavel in Sila? Molila sta in pela Bogu hvalnice.
“Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali. Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige.”
Apostolska dela 16, 25–26
Če bi bili na njunem mestu, bi si najbrž želeli, da bi se Bog prikazal že prej. Toda Pavel in Sila se nista obremenjevala s čakanjem. Nadaljevala sta s čaščenjem Gospoda sredi svoje stiske in nam pokazala, kako čakati Boga in ostati pogumen. Natanko tako, kot je rečeno v Psalmu:
“Verujem, da bom videl dobroto GOSPODOVO v deželi živih. Upaj v GOSPODA, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v GOSPODA.”
Psalm 27,13–14
In kot je dejal prerok Izaija:
“Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo, tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.”
Izaija 40,30–31
Ne pozabite, da je Božja moč brezmejna. On razume naše potrebe in On vedno izbere pravi trenutek. Zato ohranite vero in ne obupajte. Čakajte Gospoda s pričakajočim srcem in On bo izpolnil vaše potrebe.
Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
