Si se kdaj spraševal, ali si dober krščanski oče oziroma ali si to pripravljen postati?
Kaj sploh pomeni biti dober krščanski oče?
Večina »pravil« v Svetem pismu glede odnosa med staršem in otrokom se nanaša bolj na to, kako biti dober otrok kot pa kako biti dober starš.
Nimamo preprostega seznama za kljukanje opravljenih nalog, vendar si kljub temu lahko oblikujemo precej dobro predstavo o tem na podlagi Svetega pisma.
Soočenje z lastnimi demoni
Ena prvih stvari, ki se jih lahko vprašaš, je ta, ali si lahko dober krščanski oče, če imaš za seboj pestro preteklost. To je vsekakor težko vprašanje.
Po eni strani je Gospod v 2. Mojzesovi knjigi dejal:
»Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo.«
2 Mz 20,5
To so močne besede, ki kažejo na to, da mora biti oče dober moški, preden lahko postane dober oče. To se izraža v družbi: otroci, ki zaidejo v težave zaradi kršenja zakona, zaradi zlorabe drog, zaradi drugih težkih življenjskih razmer, so pogosto otroci staršev, ki imajo težave.
Na drugem mestu v Svetem pismu prerok Ezekiel pravi:
»Sin ne bo nosil očetove krivde in oče ne bo nosil sinove krivde. Pravičnost pravičnega ostane na njem in krivičnost krivičnega ostane na njem.«
Ezekiel 18,20
Če se bojiš, da bi dejanja, ki si jih storil, vplivala tudi na tvoje otroke, jih poskusi pustiti v preteklosti. Zaobljubi se, da jih ne boš več počel, in premisli o priznanju svojih grehov. To lahko storiš pri spovedi pri duhovniku, jih priznaš osebi, ki si jo prizadel, jih zaupaš terapevtu ali drugim udeležencem v okviru programa za zdravljenje odvisnosti z 12 koraki.
Če zmoreš, uporabi to življenjsko izkušnjo, da svoje otroke odvrneš od lastnih demonov. Vendar ne skrbi glede tega, da bo Bog tvoje otroke kaznoval za napake, ki si jih storil v preteklosti.
To vsekakor pomeni, da moraš živeti svoje življenje. Tudi tvoji otroci bodo delali napake in vse, kar lahko narediš, je to, da daš vse od sebe.
Iskanje ravnovesja v vzgoji otrok
Ko ravno govorimo o usmerjanju otrok, da najdejo pravo smer v življenju, je treba povedati, da je ena od najtežjih nalog starševstva ravno obvladovanje discipline.
Tej temi je namenil apostol Pavel celoten sklop v dvanajstem poglavju svojega pisma Hebrejcem, v katerem reče, da vsakdo, ki ni deležen vzgoje, ni sin ali hči, temveč »nezakonski otrok« (Heb 12,8).
»Sicer pa, svoje telesne očete smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali … Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki jih je izurilo, miren sad pravičnosti.«
Heb12,9.11
Noben dober krščanski oče ne uživa v discipliniranju svojih otrok, hkrati pa se vsak dober krščanski oče ne sme bati navajati svojih otrok na red.
Disciplina pomeni učiti z ljubeznijo to, kar svet želi uveljaviti z ravnodušnostjo. »Disciplina« dejansko izvira iz latinske besede discipulus, ki pomeni »učenec« – v smislu Kristusovih »učencev«.
Ne pozabi na ponos in pohvalo
Usmerjanje otrok vsekakor ne pomeni samo usmerjati in vzgajati otrok, kadar naredijo nekaj narobe. Pomeni tudi pohvaliti jih in biti ponosen na njihove dobre odločitve in dosežke.
Pravzaprav je biti ponosen na otroke v Svetem pismu omenjeno precej večkrat kot vzgoja.
»Oče pravičnega bo imel veliko radost, kdor ima modrega otroka, se ga bo veselil.«
Pr 23,24
Upoštevaj, da je celoten namen vzgoje in tudi ponosa nanje v tem, da vidiš otroke odrasti in tudi oditi. Pravzaprav sta oče in očetovstvo v Svetem pismu prvič omenjena pri opisovanju tega, kako otroci odrasejo in odidejo:
»Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.«
1 Mz 2,24
Tega seveda ne vrednotimo po načelu uspešno/neuspešno.
Sveto pismo ne navaja nalog, ki jih obkljukaš, ali ocene, ki jo pridobiš, ko postaneš dober krščanski oče. Toda če se trudiš biti dober kristjan in se trudiš biti dober oče svojim otrokom, potem si verjetno na pravi poti.
Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
