Marijina zgodba: Vsiljive misli so mi šepetale, naj se ubijem

Ljudje po vsem svetu doživljajo boj, v katerem se soočajo s samomorilnimi mislimi. Taki notranji samogovori so lahko dolgi in izčrpavajoči. Še posebno, če so del duševne bolezni ali depresije. Vsako leto se na svetovni dan samomora, 10. septembra, spomnimo vseh ljudi, ki se spoprijemajo s tovrstnimi stiskami. Danes želim pisati o tej temi, ki pesti toliko ljudi, tudi mnoge med nami.

V hrepenenju, da bi našli mir, pogosto odpremo Sveto pismo in skušamo najti odgovore, ki bi nam pomagali v preizkušnji. V Svetem pismu je nekaj zgodb, ki govorijo o samomoru, vendar se nobena od njih ne poglobi v miselni proces osebe, ki je storila samomor.

Kako torej razmišlja človek, ki sprejme tako nepreklicno odločitev? Sama sem že imela samomorilne misli in sem se naučila, kako ravnati v takem primeru. To je moja zgodba.

Samomorilne misli, ki se vsiljujejo

“Ubij se. Tvoje življenje nima smisla.” To je govorila jezna oseba, ki je bila videti kot jaz. Zbudila sem se močno prepotena. Še ena nočna mora.

Tiho sem molila, da te zle misli v Jezusovem imenu izginejo. Postopoma je moj um navdal blagodejni mir. Znova sem zaspala in nisem bila več prestrašena.

Podobno kot mnogi se tudi sama redno soočam s takimi mislimi. Nisem depresivna, niso ugotovili, da bi zbolela za duševno boleznijo. Sem pristno srečna in v svoji koži se dobro počutim.

Ne zamerim ljudem, ki so pretreseni, ko ugotovijo, da se tudi jaz soočam s takimi mislimi. Prej so imele te vsiljive misli močan vpliv name, zdaj pa nič več.

Spoznanje: samomorilne misli niso naše misli

Ko so se nekega dne pojavile samomorilne misli, sem se – namesto da bi jih sprejela – preprosto vprašala: “In kaj potem, če se ubijem? Ne bom nikoli videla Boga? Ali uživala v Jezusovem raju? Bom trpela v peklu?”

V duhu Sokratove dialektike so mi misli odgovorile: “Je to res greh? Ali pekel sploh obstaja?”

Fotografija: Pexels.com

Nato so se te misli preobrazile v obljubo “tolažbe”. “Predstavljaj si občutek, da lahko začneš znova.” “Predstavljaj si občutek tolažbe, ko končaš to trpljenje.”

Te ideje so švigale po mojem umu. Pozorno sem preučila vsako od njih, stavek za stavkom. Nato me je prešinilo: to niso moje besede, to so besede zla.

Argumenti in obljube so se mi zdeli znani. Spomnile so me na zgodbo o Jezusovih skušnjavah v Svetem pismu. Hudič je Jezusa skušal naščuvati proti Bogu. Te izjave so se mi zdele preveč podobne hudičevim argumentom v zgodbi o Jezusovih skušnjavah.

Zakaj je samomor v Svetem pismu opredeljen kot greh?

Zlo je resnično in nas želi naščuvati proti Bogu.

Hudič je vztrajen in bo storil vse, da nas odvrne od Boga. Zato zlo nenehno deluje, seje smrtonosne misli v človekov um in ljudi poskuša napeljati k temu, da sami sebe umorijo.

Kot opozarja Sveto pismo:

“Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti … zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.”

Ef 6:12

Ko sem to razumela, se je moj osebni boj prelevil v duhovnega. Zdaj molim vsakič, ko se te misli pojavijo. Poskušam se jih preprosto otresti, saj vem, da je to zlo, ki me skuša naščuvati proti Bogu.

Zato se za trenutek ustavim, zaprem oči in prosim Jezusa za varstvo. Vsakič deluje. Zdaj me nobena zla misel ne more premagati, kajti moj Bog je močnejši.

“Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.”

1 Pt 5,8

Kako se Božja beseda v Svetem pismu zoperstavlja samomorilnim mislim

Bog ve, kako zlo deluje. Zlo vas bo zasulo z občutkom nevrednosti, zato da bi se zatekli k samomoru. Jezus pa nam v evangeljskih prilikah sporoča, da smo brezpogojno ljubljeni.

V Svetem pismu najdemo primere odpuščanja, na primer zgodbo o izgubljenem sinu. Ti nas opominjajo, da tudi če se nam zdi, da si ne zaslužimo odpuščanja in smo nevredni, nas Bog še vedno sprejema z odprtimi rokami. Smo samo sredi duhovnega boja. 

Samomor je v Svetem pismu opredeljen kot greh in hudobni duhovi bodo storili vse, da nas napeljejo h grehu.

Zato bodite budni. Jezus je ostal trden v času preizkušnje v puščavi in je ZAVRNIL vse hudičeve ponudbe. Enako kot Jezus tudi mi recimo NE hudemu.

Hudemu se upremo tudi tako, da spregovorimo o svojih stiskah z ljudmi, ki so usposobljeni pomagati in nam lahko dajejo ljubečo podporo, če breme hudega postane pretežko.

Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.

Leave a Comment