Sredi oktobra sem prejel kratko povabilo k podpisu odprtega pisma v podporo papežu Frančišku. Dan kasneje sem prebral osnovne informacije o pobudi in tudi vsebino odprtega pisma. Kljub zanimivi in sprejemljivi pobudi, sem vseeno preletel še ostale spletne strani Društva Operando, da se dodatno informiram, kdo je v ozadju pobude. V današnjem sodobnem času, ko smo ˝informacijsko oblegani˝ preko cele vrste medijev, je lahko pri marsikateri, na videz zelo dobri pobudi, v ozadju čisto nekaj drugega.
Po prebranem sem ocenil, da je pobuda zanimiva in dobronamerna – pa sem jo podprl s svojim vpisom. Povabilo sem preposlal še skupini mož, s katerimi se mesečno srečujemo.
Društvo Operando vse podpisnike spodbuja, da po svojih močeh še naprej sodelujemo. Po podpisu sem tako prejel (najbrž enako, kot vsi ostali podpisniki) povabilo, da v nekaj stavkih zapišem, zakaj podpiram papeža. Pa sem napisal še nekaj stavkov, saj sem prepričan, da je papež Frančišek resnični in zelo dober Božji odposlanec in ima očitno z Bogom zelo neposreden odnos.
Naslednji dan sem bil s strani društva spet povabljen, da s pobudo informiram čim širši krog: sorodnike, prijatelje znance… informacijo sem poslal še članom dveh zakonskih skupin in še nekaterim posameznikom.
Dva dni zatem je spet prispela informacija in skupaj z njo novo povabilo: predsednik Društva Operando Nace Volčič je na Radiu Ognjišče v pogovoru z novinarko Marto Jerebič predstavil primer župnije, ki se je odločila zbirati podpise v podporo papežu tudi v fizični obliki, ne le preko spletne možnosti.
Tako se akciji lahko pridružijo tudi tisti ljudje, podporniki, ki nimajo možnosti za sodelovanje preko spletne aplikacije. In kakšno je bilo povabilo: ali lahko tudi vi v vaši župniji predlagate podobno izvedbo?
Nad povabilom najprej nisem bil preveč navdušen. Sem imel takoj polno razlogov in izgovorov, za katere sem se (sam pri sebi) z lahkoto skril in potuhnil. Da bi se izpostavljal? ‘Ne, ne – to pa že ne, se bo že kdo drug.’ Pa sem se vseeno začel malo spogledovati s to možnostjo.
Naslednji dan sem imel predviden sestanek z g. župnikom zaradi neke druge logistike. Mogoče mu pa ob koncu sestanka vseeno lahko še to predlagam? Ne, bolje da ne … saj imamo v župniji že z vsem ostalim toliko opraviti, kdo se bo še s tem ukvarjal? Ampak … mogoče pa vseeno …?
Pri vsaki stvari se hitro pojavi polno dvomov in skrbi. Kljub vsem tem pomislekom sem ob koncu pogovora župniku predstavil pobudo in povprašal, če bi zbiranje podpisov organizirali tudi v naši župniji.
Naš župnik v celoti podpira papeža Frančiška, vendar sva se kar nekaj časa ukvarjala z razlogi za in proti. Na koncu sva vseeno uspela najti več razlogov za kot proti in priprave za izvedbo so stekle: objava na spletni strani župnije, objava v Župnijskem pismu, mašno oznanilo.
Kaj je bila zame glavna pobuda in spodbuda, da sem se za to vrsto sodelovanja sploh odločil, čeprav se veliko bolje in veliko varneje počutim nekje ˝bolj na skrivnem˝?
Predvsem zavedanje, da brez kakršnekoli aktivnosti ne moreš pričakovati (dobrega) rezultata. To velja tako zame, kot za vsakega izmed nas. In če lahko ˝poženem˝ (spodbudim) kogar koli od župljanov, moram pred tem najprej sebe ˝pognati˝ iz svoje varne ˝cone udobja˝.
Že pred sestankom z župnikom, še bolj pa po pogovoru z njim, sem spoznal širšo koristnost te akcije, ki jo izvaja Društvo Operando. V dneh, ki so sledili, se je skozi razne, na videz slučajne dogodke, to samo še potrjevalo.
Akcija zbiranja podpisov v podporo papeža se mi zdi zelo dobra spodbuda, da se vsak od nas (naj si bo kristjan, nedeljski kristjan, ali pa tak, ki misli da je ateist) ob tem resno vpraša in razmislil:
- kakšen je moj resnični odnos do papeža Frančiška? Ali v njem uspem videti Božjega odposlanca ali me bolj zanimajo vsakodnevne kritike, ki jih lahko zasledimo v raznoraznih medijih?
- se spomnim kdaj kaj zmoliti zanj, za kar nas ves čas prosi?
- zmorem (tudi) s svojim podpisom papeža Frančiška podpreti?
- kje kot kristjan (in apostol) lahko sodelujem, pomagam, se dam na razpolago?
- ali ima moja ˝cona udobja˝ višjo vrednost od mojega izpostavljanja v javnosti, župniji?
Mogoče bo ta akcija podpore ob koncu na nek način dala posredni odgovor tudi na zgornja vprašanja?
Prepričan sem, da je pobuda Društva Operando zelo spodbudna. Po mojem razumevanju in prepričanju niti ne toliko neposredno za papeža Frančiška.
Vsak, kdor bo ob prebrani pobudi in razmišljanju o lastnem odnosu, o molitvi, zmogel tudi podpisati ponujeno podporo papežu Frančišku, ali celo napisati nekaj svojih stavkov v podporo, bo s tem res nekaj svojega podaril papežu Frančišku, neko zadovoljstvo podaril tudi pobudniku in vsem sodelujočim v akciji – daleč največ pa bo vsak poklonil sam sebi – in v svojo rast.
Tudi za molitev sem prepričan podobno: kadarkoli bom zmolil za papeža Frančiška (ali za kakršen koli drug namen, za drugega človeka), bom pravzaprav zmolil (tudi) zase.
Upam in želim, da bi bilo to razmišljanje vsaj drobna spodbuda vsem, da se odpravite ˝na globoko˝. Lahko z zelo zelo drobnimi koraki. Prvi možen korak, ki se ponuja, je lahko (nekoliko globlje premišljen) podpis v podporo papežu Frančišku. Poti naprej pa ne bo zmanjkalo.
Boris Jereb (pobudnik akcije zbiranja podpisov v župniji Cerklje na Gorenjskem)
