Zakaj je rasizem tako trdovraten in kako ga lahko premagamo

Share on facebook
Share on twitter
Share on email

Letos nas kar naprej pretresajo tragedije. Poleg virusa so nas razžalostili dogodki povezani s socialnimi nemiri zaradi sistematične rasne diskriminacije v Združenih državah Amerike.

In čeprav se vse skupaj zdi sveže in nenadno, v resnici sploh ne gre za nič novega.

Zakaj je rasizem tako trdovraten?

Ker ga gledamo kot dogodek in ne kot strukturni problem. In ker Američani pogosto zanikajo takšna občutja, jih zavračajo in se pritajeno skrivajo za dejanji uradnih oseb, denimo policistov v primeru Georga Floyda in mnogih drugih pred njim.

Zanikanja. Številni Američani se burno odzovejo, ko gre za vprašanje rasizma. “Jaz rasist? Nikoli!” Takšna zanikanja so v resnici del strukture. Mnogi se tega sploh ne zavedajo, dokler jih nekdo ne opozori na to.

Boj proti rasizmu je še posebej zahteven, ker je tako ukoreninjen v vsakodnevno kulturo. Vsidran je v Združene države in povsod drugod po svetu odkar obstaja raznolikost – od vedno torej. 

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

IMATE DAR ZA PISANJE?

Pišite za Operando. Delite ga z drugimi!
DELITE Z NAMI

Veliko etničnih skupin je bilo žrtev rasizma, od Afričanov do Latinoameričanov, in prav toliko jih je bilo zatiralcev. Tarča so bile tudi civilizacije, ki jih danes ni več; pomislite na pogane v starem Izraelu in Rimskem imperiju.

Poglejmo pobliže psihologijo in sociologijo povezano z rasizmom. Mogoče bomo dobili odgovor na vprašanje, zakaj je tako trdovraten in zakaj ga je tako težko preseči.

Razčlenimo opredelitev rasizma

Najprej moramo razumeti samo strukturo rasizma. Obstaja veliko definicij o rasizmu. Pred kratkim so uredniki slovarja Merriam-Webster naznanili, da bodo sedanjo opredelitev še enkrat preverili in to na pobudo mlade 22-letne diplomantke Kennedy Mitchum.

Why Does Racism Still Exist?

V svojem emailu je urednikom napisala:

“Rasizem ni samo predsodek proti določeni rasi zaradi barve kože, kot je trenutno napisano v slovarju, ampak je predsodek v kombinaciji s socialno in institucionalno močjo. Je sistem prednosti glede na barvo kože.”

Na rasizem lahko gledamo na dva načina.

Je predsodek, diskriminacija ali antagonizem uperjen proti osebi ali ljudem na osnovi njihove rasne pripadnosti ali etnične skupine, običajno manjšine, kot ga denimo opredeljuje Oxfordov slovar.

Je prepričanje, da so vedenje, preference in zmožnosti povezane s posameznikovo raso ali etničnim ozadjem.

Obstajajo še drugi razlogi…

V boju zoper rasizem se pogosto osredotočamo na napačni cilj. Ja, pomembno je zagotoviti, da socialni in politični sistem podpira idejo o rasni in etnični enakopravnosti, vendar je sprememba odnosa in percepcije vsakega posameznika bolj učinkovita od vsakega zakona.

Rasizem je trdovraten tudi zato, ker so prepričanja in naravnanosti tako globoko indoktrinirane na obeh straneh. 

Tisti, ki zatirajo, imajo ‘oprane možgane’ v prepričanju, da so vsi člani neke rase manjvredni in manj zaželeni. Tiste, ki so zatirani, pa so vedno učili, da jih vsak posameznik iz ‘nasprotne’ strani vidi ravno takšne.

Taka vzgoja hrani neprijaznost, zagrenjenost na obeh straneh in prepričanje, da je drugi v zmoti. Objektivno gledano je v zmoti seveda vedno tisti, ki je diskriminatoren, ne glede na kakršnokoli racionaliziranje.

Rasizem v Združenih državah Amerike

Rasizem v Združenih državah sega vse do časa ustanovitve države. Čeprav so Afričani in Latinoameričani trenutno v središču pozornosti, niso prvi, ki so trpeli zaradi rasne diskriminacije. Vse se je začelo že v obdobju osvajanja ozemlja, ko so jih prišleki obravnavali kot manjvredne divjake. 

Kasneje je bil v Ameriki prisoten sistemski rasizem v obliki suženjstva; nadaljeval se je skozi stoletja nečloveškega ravnanja z domorodnimi Američani in Afričani, nasilno pripeljanimi v državo. Navkljub uradnemu preklicu sužnjelastniškega sistema, so bili ljudje teh ras še vedno strašno zapostavljeni. Šele kasneje je bila dosežena enakopravnost, vsaj na papirju.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Združene države so uradno sicer napredovale pri izkoreninjenju moralno sprevrženih dejanj proti manjšinam, a se strupeni odnosi do teh skupin še kako močno odražajo v današnji družbi, od predsodkov na delovnem mestu in nesorazmerne razširjenosti zapornih kazni do rasnega profiliranja in trpinčenja s strani policistov.

Kaj pa Sveto pismo pravi o rasizmu?

Veliko. Rasizem je v Svetem pismu pogosto omenjen. Judje sami so namreč zagrešili veliko diskriminacij in bili hkrati tudi sami žrtve rasizma. Stališče Boga je bilo vedno jasno glede tega: 

Kajti GOSPOD, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne gleda na osebo in ne sprejema podkupnine, ki pomaga do pravice siroti in vdovi, ljubi tujca in mu daje kruha in obleke. Ljubite tujca, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi.

5 Mojzesova knjiga 10:17-19

Bog jasno pove, da ni pristranski in ne razločuje ljudi na podlagi rase, etničnosti, narodnosti ali rasnega statusa.

In še en odlomek:

Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.

Pismo Rimljanom 10:12

Bog med nami ne vidi razlike. Vse, kar od nas pričakuje je, da ljubimo drug drugega, ljubimo Njega in mu sledimo.

Gre za odnos

Če želimo dokončno zmagati v vojni proti rasizmu, moramo to vzeti kot osebni boj

Odprava suženjstva ali ukinitev sistemskega rasnega ločevanja je pomemben dosežek. Čudovito je, da opolnomočimo manjšine in jim omogočimo enake možnosti. A pravo bitko, s korenitimi in trajnimi spremembami, bomo izbojevali le, če bomo problem obravnavali individualno in osebno.

Sprememba osebnih stališč je ključna, saj rasizem ni zakon. Ne gre za politični sistem. Rasizem je odnos.

4 preprosti napotki v boju zoper rasizem 

Že če bomo upoštevali zgolj te štiri nasvete, lahko za dobro sveta in njegovih prebivalcev naredimo veliko:

  1. Sprejmite, da je rasizem problem; zanikanje samo poglobi težavo.
  2. Govorite o tem in bodite pripravljeni poslušati.
  3. Podprite aktivnosti in iniciative za odpravo rasne diskriminacije.
  4. Sami bodite sprememba, ki jo želite videti.

Če potegnemo črto

Vprašanje, zakaj je rasizem tako trdovraten, v resnici ni pravo vprašanje. Vprašati se moramo, kako ga lahko izkoreninimo za vedno! Sveto Pismo nam razkriva modrost, saj nas spodbuja, da ljubimo druge ljudi, tako kot ljubimo sami sebe. 

Svetu moramo posredovati sporočilo ljubezni in ne sovraštva, ne glede na razlike med nami.

Članek je preveden in prirejen iz Operandove angleške spletne strani.

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Preberite tudi...

Podprimo misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju

Slovenski misijonar Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju, v sodelovanju s Pedrom Opeko, zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico.

V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva.

Janez Krmelj: “Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.”

Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več.

9.695€ of 16.000€ raised

Podprimo slovenskega misijonarja p. Janeza Krmelja na Madagaskarju

9.695€ of 16.000€ raised

Slovenski misijonar p. Janez Krmelj je na vasi Ampitafa na Madagaskarju zgradil misijon z bolnišnico in porodnišnico. V teh težkih Korona časih se sooča s hudim pomanjkanjem denarja za opravljanje svojega poslanstva. Takole nam je napisal:

"Denarna stiska je in to se pozna tudi pri našem delu v misijonih. Popolnoma smo odvisni od darov ljudi dobre volje iz Slovenije.

Vse stroške misijona smo znižali na minimum, samo rešilni avto je v uporabi za nujne primere, nobenih drugih voženj po teh blatnih poteh ni, saj so popravila in vzdrževanje vozil zelo draga.

Kot vodja bolnišnice na misijonu skrbim, da bo ta normalno funkcionirala, da bo dovolj sredstev za zdravila, za plače osebja in za neposredno pomoč revežem pri morebitnem carskem rezu.

Vse drugo bomo financirali samo v skrajnem primeru. Korona virus je res udaril nas vse, najbolj pa prizadel tiste, ki nimajo niti toliko denarja, da bi si lahko kupili sol.

To je skrajnost v katero pada naš človek na podeželju, kjer delam. Težko je prositi, vendar, ker ne gredo sredstva zame, sem zbral pogum, da to napišem. Kot misijonar, ki živi v teh razmerah, sem prisiljen iz sebe izstisniti vse, da rešim siromaka.

Če bomo dosegli cilj, bo to rešilo problem naše bolnice. Otročki bodo dobivali oblekice in mleko v pločevinkah še normalno naprej. Letno porabi bolnica do 16.000 evrov. Dobiti to vsoto v Korona časih pa ne bi bilo mogoče brez takšne akcije.

Za vsak skromen dar za našo bolnico v Ampitafa na jugovzhodu Madagaskarja se vam res iskreno zahvaljujem!"

Janez Krmelj

Več o njegovem delu si lahko preberete tukaj.

Select Payment Method
Personal Info

Credit Card Info
This is a secure SSL encrypted payment.

Billing Details

Donation Total: 100,00€ One Time