Letos nas kar naprej pretresajo tragedije. Poleg virusa so nas razžalostili dogodki povezani s socialnimi nemiri zaradi sistematične rasne diskriminacije v Združenih državah Amerike.
In čeprav se vse skupaj zdi sveže in nenadno, v resnici sploh ne gre za nič novega.
Zakaj je rasizem tako trdovraten?
Ker ga gledamo kot dogodek in ne kot strukturni problem. In ker Američani pogosto zanikajo takšna občutja, jih zavračajo in se pritajeno skrivajo za dejanji uradnih oseb, denimo policistov v primeru Georga Floyda in mnogih drugih pred njim.
Zanikanja. Številni Američani se burno odzovejo, ko gre za vprašanje rasizma. “Jaz rasist? Nikoli!” Takšna zanikanja so v resnici del strukture. Mnogi se tega sploh ne zavedajo, dokler jih nekdo ne opozori na to.
Boj proti rasizmu je še posebej zahteven, ker je tako ukoreninjen v vsakodnevno kulturo. Vsidran je v Združene države in povsod drugod po svetu odkar obstaja raznolikost – od vedno torej.
Veliko etničnih skupin je bilo žrtev rasizma, od Afričanov do Latinoameričanov, in prav toliko jih je bilo zatiralcev. Tarča so bile tudi civilizacije, ki jih danes ni več; pomislite na pogane v starem Izraelu in Rimskem imperiju.
Poglejmo pobliže psihologijo in sociologijo povezano z rasizmom. Mogoče bomo dobili odgovor na vprašanje, zakaj je tako trdovraten in zakaj ga je tako težko preseči.
Razčlenimo opredelitev rasizma
Najprej moramo razumeti samo strukturo rasizma. Obstaja veliko definicij o rasizmu. Pred kratkim so uredniki slovarja Merriam-Webster naznanili, da bodo sedanjo opredelitev še enkrat preverili in to na pobudo mlade 22-letne diplomantke Kennedy Mitchum.
V svojem emailu je urednikom napisala:
“Rasizem ni samo predsodek proti določeni rasi zaradi barve kože, kot je trenutno napisano v slovarju, ampak je predsodek v kombinaciji s socialno in institucionalno močjo. Je sistem prednosti glede na barvo kože.”
Na rasizem lahko gledamo na dva načina.
Je predsodek, diskriminacija ali antagonizem uperjen proti osebi ali ljudem na osnovi njihove rasne pripadnosti ali etnične skupine, običajno manjšine, kot ga denimo opredeljuje Oxfordov slovar.
Je prepričanje, da so vedenje, preference in zmožnosti povezane s posameznikovo raso ali etničnim ozadjem.
Obstajajo še drugi razlogi…
V boju zoper rasizem se pogosto osredotočamo na napačni cilj. Ja, pomembno je zagotoviti, da socialni in politični sistem podpira idejo o rasni in etnični enakopravnosti, vendar je sprememba odnosa in percepcije vsakega posameznika bolj učinkovita od vsakega zakona.
Rasizem je trdovraten tudi zato, ker so prepričanja in naravnanosti tako globoko indoktrinirane na obeh straneh.
Tisti, ki zatirajo, imajo ‘oprane možgane’ v prepričanju, da so vsi člani neke rase manjvredni in manj zaželeni. Tiste, ki so zatirani, pa so vedno učili, da jih vsak posameznik iz ‘nasprotne’ strani vidi ravno takšne.
Taka vzgoja hrani neprijaznost, zagrenjenost na obeh straneh in prepričanje, da je drugi v zmoti. Objektivno gledano je v zmoti seveda vedno tisti, ki je diskriminatoren, ne glede na kakršnokoli racionaliziranje.
Rasizem v Združenih državah Amerike
Rasizem v Združenih državah sega vse do časa ustanovitve države. Čeprav so Afričani in Latinoameričani trenutno v središču pozornosti, niso prvi, ki so trpeli zaradi rasne diskriminacije. Vse se je začelo že v obdobju osvajanja ozemlja, ko so jih prišleki obravnavali kot manjvredne divjake.
Kasneje je bil v Ameriki prisoten sistemski rasizem v obliki suženjstva; nadaljeval se je skozi stoletja nečloveškega ravnanja z domorodnimi Američani in Afričani, nasilno pripeljanimi v državo. Navkljub uradnemu preklicu sužnjelastniškega sistema, so bili ljudje teh ras še vedno strašno zapostavljeni. Šele kasneje je bila dosežena enakopravnost, vsaj na papirju.
Združene države so uradno sicer napredovale pri izkoreninjenju moralno sprevrženih dejanj proti manjšinam, a se strupeni odnosi do teh skupin še kako močno odražajo v današnji družbi, od predsodkov na delovnem mestu in nesorazmerne razširjenosti zapornih kazni do rasnega profiliranja in trpinčenja s strani policistov.
Kaj pa Sveto pismo pravi o rasizmu?
Veliko. Rasizem je v Svetem pismu pogosto omenjen. Judje sami so namreč zagrešili veliko diskriminacij in bili hkrati tudi sami žrtve rasizma. Stališče Boga je bilo vedno jasno glede tega:
Kajti GOSPOD, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne gleda na osebo in ne sprejema podkupnine, ki pomaga do pravice siroti in vdovi, ljubi tujca in mu daje kruha in obleke. Ljubite tujca, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi.
5 Mojzesova knjiga 10:17-19
Bog jasno pove, da ni pristranski in ne razločuje ljudi na podlagi rase, etničnosti, narodnosti ali rasnega statusa.
In še en odlomek:
Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.
Pismo Rimljanom 10:12
Bog med nami ne vidi razlike. Vse, kar od nas pričakuje je, da ljubimo drug drugega, ljubimo Njega in mu sledimo.
Gre za odnos
Če želimo dokončno zmagati v vojni proti rasizmu, moramo to vzeti kot osebni boj.
Odprava suženjstva ali ukinitev sistemskega rasnega ločevanja je pomemben dosežek. Čudovito je, da opolnomočimo manjšine in jim omogočimo enake možnosti. A pravo bitko, s korenitimi in trajnimi spremembami, bomo izbojevali le, če bomo problem obravnavali individualno in osebno.
Sprememba osebnih stališč je ključna, saj rasizem ni zakon. Ne gre za politični sistem. Rasizem je odnos.
4 preprosti napotki v boju zoper rasizem
Že če bomo upoštevali zgolj te štiri nasvete, lahko za dobro sveta in njegovih prebivalcev naredimo veliko:
- Sprejmite, da je rasizem problem; zanikanje samo poglobi težavo.
- Govorite o tem in bodite pripravljeni poslušati.
- Podprite aktivnosti in iniciative za odpravo rasne diskriminacije.
- Sami bodite sprememba, ki jo želite videti.
Če potegnemo črto
Vprašanje, zakaj je rasizem tako trdovraten, v resnici ni pravo vprašanje. Vprašati se moramo, kako ga lahko izkoreninimo za vedno! Sveto Pismo nam razkriva modrost, saj nas spodbuja, da ljubimo druge ljudi, tako kot ljubimo sami sebe.
Svetu moramo posredovati sporočilo ljubezni in ne sovraštva, ne glede na razlike med nami.
Članek je preveden in prirejen iz Operandove angleške spletne strani.
