cover

Včasih moraš zapustiti hišo, da lahko prideš domov

Nekaj je, če te zjutraj zbudijo zvoki fantov in deklet v hiši, nekaj drugega pa, če te iz postelje vrže potres.

Italija se je stresla

Prvega potresa, ki se je zgodil pred tednom dni nisva čutila, ker smo bili takrat v kapeli pri maši. Drugega, v nedeljo zjutraj, pa sva oba s Silvo močno občutila. Stresle so se omare in postelja, na nogah sva bila tako hitro, kot še nikoli prej.

4dbvyix2
Norcia – mnogi so izgubili svoje domove

K sreči je zemlja prizanesla Rimu, žal pa ne dve uri oddaljeni Norcii, katere hiše, poslopja in cerkve, so se zrušile kot hišice iz kart. Ob osmih zjutraj smo gledali poročila in pretresljive posnetke ljudi, ki so v nekaj minutah izgubili svoj dom, nekateri tudi življenje.

Znano je, da je Italija zelo potresno območje, zlasti predeli Lazia in Umbrie, od koder sva se vam javljala na začetku najinega potovanja. Se spominjate Perugie? Kar trije potresi od takrat, ko sva se potepala po tem mestu.

V Božjih rokah

Oba s Silvo moliva za ljudi, ki so ostali brez vsega in sva hvaležna tistim, ki so jih sprejeli pod svojo streho. V Božjih rokah smo, in to nas včasih tudi pretrese. Le Bog ve, zakaj je tako, dejstvo pa je:

L'arche Il Chicco
Zadnja dela pred ponovnim odprtjem Il Chicca

Na tem svetu vse mine, le Bog je neminljiv! Zgradimo in se zruši. Ponovno zgradimo, spet se zruši. Človek bi lahko pomislil, da je naše delo brez pravega pomena. Zakaj bi gradil, če pa se podere?Ima sploh smisel?

Ima sploh smisel?

Morda pa bistvo našega dela ni v tem, kar naredimo oziroma dosežemo (čeprav je seveda vedno nagrajujoče in navdihujoče pogledati nekaj kar človek sam ustvari). Kaj pa če je smisel v procesu samem?

Medtem ko ustvarjam, sodelujem z Bogom. Ta mi daje navdih. Medtem ko gradim, sodelujem z drugimi ljudmi, ki mi pri tem pomagajo. Gradijo se odnosi in spletajo vezi, ki spreminjajo srca. Ustvarjam, se učim in rastem. Vse to ostane v meni za vedno. Nekaj, kar noben potres, nobena poplava, noben požar, prav nobena sila na tem svetu ne more uničiti!

L'arche Il Chicco
Tiziana – prevzela bo odgovornost za tretjo hišo

Tudi fantje in dekleta so zapustili svojo hišo

Svojevrsten ‘potres’ so nekateri fantje in dekleta v skupnosti doživeli pred slabim letom, ko so zaradi finančne stiske morali zapustiti hišo ‘Il Chicco’ in se preseliti v hišo ‘Ulivo’, v kateri sva nastanjena tudi midva s Silvo. Se spominjate tega zapisa?

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

V celotni skupnosti so tri hiše, v katerih živijo asistentje skupaj z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Tisti čas so iz tretje hiše (Il Chicco) v Ulivo prišli Fabio, Lucia in Maria. Vse do zdaj se nisva prav dobro zavedala, da so v tej hiši v resnici gostje, njihov pravi dom je ‘Il Chicco’.

Nazaj domov

In včeraj je končno napočil dan, ko so se po dolgem času spet lahko vrnili domov. Pisal sem že o tem, da sva bila s Silvo, poleg nekaterih drugih asistentov, zadolžena za pripravo in urejanje hiše, kamor se je končno lahko vrnilo naših šest ‘pribežnikov’ (trije tudi iz hiše La Vigna).

Slavje, kot se spodobi

In Barka ne bi bila Barka, če se tudi za to priložnost ne bi pripravilo posebnega slavja. V resnici je to pomemben dogodek za vse, ne le za tiste, ki se bodo končno vrnili ‘domov’, saj se bosta obe hiši la Vigna in l’Ulivo, občutno sprostili in razbremenili. Moram priznati, da se je gneča v hiši pošteno občutila, dela je bilo veliko, tudi asistentje so bili precej obremenjeni.

Veselje in žareči obrazi

Kakorkoli, napor, ki smo ga vložili v pripravo hiše se je dobro poplačal s tem, ko sva lahko videla sijaj v očeh fantov in deklet. Fabio je kar žarel. Stal je pri vratih hiše in vsakega gosta objel, z velikim nasmehom na obrazu. Fabio sicer ne govori in ne sliši, a v srcu še kako dobro ve, kaj pomeni imeti svoj dom.

L'arche Il Chicco
Paolo – če je glasba, ga niti potres ne premakne

Vsak spet v svoji sobi

Tudi drugi so se zelo hitro spet udomačili. Ko sva vstopila v hišo, so bili bolj ali manj vsi v svojih sobah – po dolgem času. Paolo, fant z Downovim sindromom, je sedel na stolu pri postelji in zatopljeno poslušal najljubšo glasbo. Iz sobe ni prišel niti potem ko se je slavje pričelo.

Tudi Maria je nemudoma začela s svojim priljubljenim programom – s skrivnimi obiski sobic drugih oseb, na lovu za različnimi predmeti, ki postanejo njene igrače.

Hišni asistenti znajo povedati veliko zabavnih zgodbic o njenih ‘ulovih’. Tudi v najini sobi je bila večkrat na obisku. Pokrovček zobne kreme in Silvin glavnik sem enkrat še pravočasno uspel rešiti iz njenih rok.

L'arche Il Chicco
Vittorio opozarja na nepopolnosti

Popolno pa vseeno ni

Vittorio, fant iz La Vigne je bil prav tako vesel svoje sobe. Tudi on ne govori, a z vzkliki in gestami, ki so prav prisrčni in zabavni, zna povedati in izraziti vse. Vitto je vedno zelo resen in pozoren na vsako malenkost, ki se zgodi okrog njega. Je človek reda, stvari morajo biti na svojem mestu.

Ko je vstopil v svoj prostor, je takoj opozoril na eno lončnico, ki je bila pomaknjena nekoliko bolj na levo, kot pred slabim letom. Takoj jo je popravil. Ko nama je pokazal svojo sobo, seveda ni pozabil opomniti na odlomljen delček lesa na vratih omare.

Sicer v hecu, a vseeno resno, sem mu zagotovil, da bom stvar nemudoma sporočil Marcu, odgovornemu za skupnost. Potem je bil bolj miren. A ko se je usedel na svojo posteljo, sva oba s Silvo lahko opazila sproščenost in dragocen nasmeh, ki je pri njemu vedno tako zelo redek.

L'arche Il Chicco
Fabio – tako srečnega ga že nekaj časa nisem videl

Malo domotožja

Ob tem, ko sem opazoval veselje fantov in deklet ob vrnitvi domov, sem se spomnil na to, da sva s Silvo od doma že več kot osem mesecev. Ja, v tistih trenutkih sem prvič, odkar sva na poti, začutil domotožje.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Spomini na poznano, na prijatelje, bližnje in dom. Pogled na Kamniške Alpe, sprehod po Kranju, obisk staršev in starega očeta, vse tisto, kar mi je blizu in ljubo.

A najina pot še ni končana. Do meseca marca naslednje leto, ko za nekaj časa prideva v Slovenijo, bova obiskala še kar nekaj mest in ljudi. Ukrajina, Litva, Poljska… Pot je še dolga.

Poklicani iz udobja

Bog dela, kajne? Včasih nas pošlje iz območja varnega, proč od doma, stran od domačega in znanega. Ne glede na to, ali je razlog potres, finančna stiska ali klic po misijonu, vedno ima za nas pripravljeno nekaj boljšega ali drugačnega. Nekaj, kar potrebujemo, pa se morda tega niti ne zavedamo.

L'arche Il Chicco
Riccardo, Nace in Daniele, včasih je čustev tudi malo preveč 🙂

Ampak tako kot Izraelcem v puščavi, med Egiptom in obljubljeno deželo, nam stoji ob strani in kaže pot do našega pravega Doma. Operando.

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>
  • Aktualni namen

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.370€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.370€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

2 misli na prispevek “Včasih moraš zapustiti hišo, da lahko prideš domov”

  1. Hvaljen Jezus in Marija. Bogu hvala za vajino izkušnjo. Kot pravi Sirah:

    Človek, ki je mnogo potoval,
    je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil,
    bo pametno govoril.
    Sir 34,9

    Domotožje po domu srca, Srca, ki je v Srečanju Doma. kratek stih

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam bo všeč tudi...

  • Pomagajmo skupaj
epidemija v kolumbiji

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.370€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.370€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

  • Zadnji članki
  • Zadnje meditacije
  • Zadnje zgodbe