Srce, počeno od ljubezni

Molitev na podlagi odlomka: Mr 1,11

Stojim pred križem in te povabim, da se ustaviš tudi ti. Ob tem preprostem križu iz kapele na Barki, pripetem na dveh pregrinjalih, in ob zgornjem odlomku iz Markovega evangelija.

Odloži hrup, ki je v tebi v to srce pred teboj. Odprto je prav z namenom, da ga sprejme. Srce, ki je počilo zaradi našega trpljenja in bolečine in je ostalo odprto, da ga vsrka prav zdaj, v tem trenutku.

Lahko mu izročiš ljudi, ki so te prizadeli, ljudi, s katerimi se ne razumeš najbolje. Vanj lahko položiš vse, kar te teži in ti ne dovoli, da bi zadihal s polnimi pljuči.

Odprtost tega srca nam dopušča, da v njem najdemo tisto, kar je dobro za nas in nam da več življenja, več moči, upanja in poguma.

Povej temu srcu, po čem hrepeniš. Povej mu, kaj si želiš. Dopusti mu, da se njegov mir dotakne tvojega srca in se z njim poveže. Tako lahko začutiš kako zelo ljubljen(a) si.

Operando.

4 thoughts on “Srce, počeno od ljubezni”

Leave a Comment