Prav veliko se nisva premaknila. Iz Perugie v Terni, mesto, ki je približno 100 km oddaljeno od Rima. Od Ternija iskreno rečeno nisva pričakovala veliko, želela sva se nastaniti nekje v miru in počakati odgovor iz Rima. Žal ga še nisva dočakala. Bomo videli.
Blaženi mir
Sicer pa sva bila štiri dni resnično v blaženem miru. Izkoristila sva možnost poceni sobice in sredi prečudovite narave našla prenočišče za vsega 20 € na noč (za oba!). Gostil naju je mlad par, Riccardo in Loredana, on Italijan, ona Romunka, on 28, ona 36 let. Simpatična in prijazna.
Na razpolago sva imela spalnico, dnevno sobo in kuhinjo. Če bi bilo kakšno stopinjo hladneje, bi lahko preizkusila tudi kamin.
Pogled v zgodovino
Ampak tisto najboljše ni bilo v hiši. Bilo je kakšne tri kilometre proč od nje. Stroncone! Odkritje majhnega srednjeveškega mesteca, ki naju je vsak dan zvabilo na daljši sprehod, pa čeprav po klancu navzgor. 🙂
Majhen, a čaroben
Mesto Stroncone je bilo zgrajeno v 10. stoletju, na hribu, ker so se ljudje tam počutili varneje. Ima vsega 5000 prebivalcev, čeprav jih za obzidjem starega dela ne živi prav veliko. In prav ta del je najbolj čaroben.
Hodila sva po ozkih, kamnitih uličicah, uživala v drobnih detajlih in fotografiranju.
Gneča v lokalni trgovini
Pa še ena znamenitost. No, znamenitost verjetno bolj za naju kot za meščane. Blizu najine hiše ob cesti stoji manjša trgovinica, namenjena lokalnim, okoliškim prebivalcem.
Sicer simpatična, lepo urejena in dobro založena, vendar je v njej toliko zaposlenih kot jih običajno vidiš v kakšnem večjem supermarketu.
Dva prodajalca pri kruhu, eden na ‘oddelku’ sadja in zelenjave, eden pri salamah, eden pri siru in eden 
na blagajni. Za trgovinico cca. 70 m2 kar veliko.
Če bi se Mercator ravnal po teh standardih, bi moralo biti v trgovini vsaj kakšnih 60 prodajalcev.
Vse poti vodijo v…
Jutri prideva v Rim in nekaj dni zagotovo ostaneva tam. Vsaj dokler se dokončno ne izkristalizira, na kakšen način bova opravljala najino poslanstvo – torej obiskovala dobrodelne skupnosti, tam pomagala, če bo potreba in vse skupaj beležila na blogu.
Ne pozabite, Bog dela prav zdaj, prav ta trenutek. Operando.
Nace
p.s. Hvala vsem za spodbudne besede in prijazna sporočila. Še naprej se priporočava v molitev.
Lepo vaju je brati!!!! Lepo popotovanje vama želim. Lp, Bine
Bine, hvala. 🙂
“Dva prodajalca pri kruhu, eden na ‘oddelku’ sadja in zelenjave, eden pri salamah, eden pri siru in eden na blagajni. Za trgovinico cca. 70 m2 kar veliko.”
.. si vsaj postrežen kot človek, tako je bilo stoletja ali kar tisočletja. Le zadnjih 30 let to ni več v redu, ko te postreže avtomat ali izgorela trgovka, ki ti prodaja na pol umetno hrano. Italjani pač poskrbijo za družinsko tradicijo v dužinskih podjetjih;)
Bravo za projekt in čim več Jezusa z ljudmi katere srečujeta.
Janez, imaš prav. Res je lepo videti nasmejane in sproščene ljudi. V manjših trgovinicah tukaj so zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Tudi tukaj v Marinu imava zelo lepe izkušnje.
Hvala za spodbudo. Ostanimo povezani!
Silva
Živjo draga Silva in Nace,
z veseljem sem spet prebrala vajin novi prispevek, res noro, kar ne moreš verjeti da na svetu obstajajo taki kraji, kjer duša dobesedno poleti in je prosta vseh bremen v slavo Njemu….ki je mogočen, večen in nikoli iz mode :), res pravi navdih..
V nedeljo pri maši ob pol devetih smo imeli tako lepo pridigo in ne boš verjela ravno na to temo, ki jo vidva z Nacetom ravno uresničujeta…meni so šle kar kocine..in se vaju izročila pri vzdigovanju..
Naš p.Andrej, iz viške župnije, kar pa že veš kajne :), cerkev svetega Antona Padovanskega, je povedal sledeče:
“Kaj smo pa mi pripravljeni storiti za Jezusa, koliko imamo pa mi radi njega?Ali se odzovemu klicu, poslanstvu ki nam je namenjen ali ga utišamo in poteptamo v sebi…in tako vest, duša umre…hranimo jo z svetimi mašami, prejemanjem evharistije in seveda rednim spovedovanjem, da se čistimo in živimo polno in veselo življenje.”
Nace ima dar čudovitega pisanja in dela krasne fotografije, slike, verjamem da ti tudi in da si mu v krasno pomoč in oporo, in vidiš Silva, srečali sva se z namenom, …vse je skrbno načrtovano in verjamem in zaupam da je vsak korak ki ga naredimo vnaprej namenjen, ker ON ve kaj je najboljše za nas, ..
naj zaključim današnje javljanje z NJIM…..VSE PREMOREMO V NJEM KI JE MOČ….in naj bo te moči vedno dovolj na vajini poti…
Hvala vama za vse in se veselim novih zgodb :=
Blagoslovljen dan in vse dobro,
do naslednjič pa Zbogom 🙂
Karin, hvala ti. 🙂
Se tipkamo še naprej!
Silva
Všeč mi je, da dodajate slikice zraven, da si lahko še malo bolje predstavljamo 🙂