Na misijonski poti okrog sveta. Sledite nam!

cover

Sao Paulo – mesto globokih kontrastov

Cerkev sv. Kancijana, Kranj
S Silvo pričujeva v kranjski cerkvi svetega Kancijana

Skoraj tri mesece sva ostala v Sloveniji. Mnogo dlje, kot sva sprva načrtovala. A se je splačalo. Ne le zato, ker sva se dobro odpočila po enoletnem potovanju po Aziji, tudi zato, ker sva imela v tem času veliko priložnosti predstavljati Operando in najino pot. Pričevanje je eno glavnih poslanstev našega društva.

Sporočilo se širi

S hvaležnostjo lahko rečeva, da se ljudje lepo odzivajo na naše delo, tudi mediji, in to ne le krščanski. Časopis NeDelo in revija Zarja sta z nama objavila obsežen pogovor o misijonskem delu.

Prav je, da se širi sporočilo o dobrih ljudeh, ki jih srečujeva na poti in smelih dobrodelnih projektih namenjenih ljudem iz roba družbe. Prav je, da ljudje vedo, koliko dobrega je še na tem svetu!

Pričevanje v Kranju

Zadnje pričevanje, ki sva ga imela v Sloveniji, je bilo v Kranju, pri večerni sobotni sveti maši. To je bil lep misijonski dogodek, ki ga je posebej pisano obarvala tudi glasbena skupina Šambača s krščanskimi pesmimi iz vsega sveta.

Skupina Šambača
Pevska skupina Šambača je ustvarila čudovito misijonsko vzdušje

Midva sva opisala najina doživetja na misijonih po Aziji in prodali smo kar nekaj knjig Bog dela zdaj! Po Aziji. Izkupiček bomo namenili za različne dobrodelne projekte društva Operando.

Znova na poti

Ampak midva sva šele na polovici najine poti. To leto namenjava Južni Ameriki. Znova sva se poslovila od domovine in poletela čez ocean, na drug konec sveta. Najprej v Sao Paolo v Brazilijo.

Sao Paolo je največje brazilsko mesto in hkrati tudi največje mesto na celotnem ozemlju Južne Amerike, s skoraj 18 milijoni prebivalcev. Celotna provinca Sao Paulo, ki vključuje tudi druga velika mesta v regiji, šteje okrog 40 milijonov ljudi. Številke, ki si jih Slovenci včasih težko predstavljamo.

Dva milijona

Dobrodušnih nasmehov, ko poveva, da ima cela Slovenija 2 milijona ljudi, sva že vajena. Dva milijona ljudi ima neko srednje veliko mesto v Braziliji. V Sau Paulu denimo samo dva milijona ljudi živi v barakarskih naseljih!

Mesto so ustanovili Jezuiti, in sicer 25. januarja 1554. Leži na hribovitem predelu Brazilije, 820 metrov nad morjem, zato so tudi povprečne temperature nekoliko nižje kot v ostalih brazilskih mestih.

Ker gre za drugi časovni pas, je letni čas ravno obraten kot pri nas. K nam prihaja poletje, tukaj se pripravljajo na zimo. Temperature so pozimi znosnejše in se redko spustijo pod 20 stopinj celzija.

Pogled, ki vara

Sao Paulo
Sao Paulo: Videz modernega in cvetočega mesta (Vir: IED São Paulo campus)

Če bi gledali zgolj po številkah, Sao Paulo velja za najbolj bogato mesto, ne le v Braziliji, tudi nasploh v Južni Ameriki. Je poslovna in kulturna prestolnica države.

Ustvarja desetino bruto domačega proizvoda države, a številke še zdaleč ne pokažejo realne socialne slike. Tudi tujec, ki pride v mesto, je lahko hitro prevaran.

Vidi na stotine visokih stolpnic in poslovnih zgradb, saj je Sao Paulo tretje mesto na svetu po številu modernih nebotičnikov. Nad mestom vidi leteti helikopterje bogatašev, saj se na tak način izognejo prometni gneči; s kar 2000 takšnih poletov dnevno se mesto uvršča na sam svetovni vrh. Tudi veliki trgovinski centri in moderni avtomobili na cestah lahko zameglijo realno sliko.

Žalostni kontrast

Tako kot v vsej Braziliji, je tudi v Sao Paulu kontrast med revnimi in bogatimi izjemno velik, revščina pa globoka, zlasti v zadnjih letih, ko se je država znašla v hudi gospodarski (in politični) krizi.

Sao Paulo
Kontrast, brez fotomontaže. Komentar ni potreben. (vir: The Guardian)

Na desetine milijonov Brazilcev v resnici živi pod pragom revščine. V Sao Paolu je takšnih ljudi skoraj četrtina. Narašča brezposelnost, a tudi tisti, ki imajo službe, se domov vračajo v nedostojne razmere.

Uničena življenja

Ena od največjih težav Brazilije je slaba in nedomišljena urbanizacija; gradnja infrastrukture na ozemljih, kjer so si ljudje skozi leta uredili dobre pogoje za življenje.

Vlada preprosto oceni, da je zemljišče primerno za infrastrukturo in ne glede na voljo prebivalcev na teh mestih gradi tovarne, ceste, elektrarne in podobno. Cene zemljišč padejo, kvaliteta življenja se občutno zmanjša, na koncu se ljudje selijo v večja mesta za boljšimi bivanjskimi pogoji, misleč, da bo tam življenje lepše.

Na cestah, brez službe

Ampak vse prepogosto naletijo na zaprta vrata. Delovnih mest ni na pretek, mnogi ostanejo brezposelni, kasneje celo brezdomci, ki jih danes v Sao Paolu vidiš vsepovsod – pod mostovi, na avtobusnih in železniških postajah, ob cestah…

Na tak način se je na tisoče ljudi preselilo (in se še preseljujejo) v Sao Paolo, a tam bolj ali manj delijo revščino s tistimi, ki so obubožali pred njimi.

Sao Paulo revščina
Nosečnica s sinom živi v Sao Paulu na ulici (Vir: Reuters)

Pred zlomom

Tujec torej dobi občutek, da se nahaja v cvetočem, modernem mestu, v resnici pa se je mesto, vsaj tako trdijo strokovnjaki, znašlo pred kolapsom.

Neenakost je v nebo vpijoča in velik del prebivalstva sili na sam rob družbe. Hkrati pa ekonomska moč omogoča nemoteno rast in razvoj, ki paradoksalno še bolj poglablja težave: onesnaženje, poplave, pomanjkanje varnosti, slab transportni sistem in gneča na cestah. Začarani krog, ki ga bo težko pretrgati.

Pristala sva torej v Braziliji, ki se spopada z zgodovinsko krizo in neštetimi izzivi.

Na letališču v Sao Paolu sta naju pričakala misijonar p. Lucas in gospod Cardoso, aktiven član njegove župnije.

Pred nami je bila še ena ura in pol vožnje z avtom do mesta Hortolandia, kjer živi redovna skupnost Ksaverijanov.

Mesto vrtov

Hortolandia (mesto vrtov) šteje 200.000 ljudi, a leži na pragu mnogo večjega mesta Campinas z več kot milijonom prebivalcev.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Je razmeroma novo mesto, nastalo pred 25 leti. Sem so se ravno zaradi omenjene urbanizacije na podeželjih začeli priseljevati ljudje iz vse Brazilije. V glavnem so to revni ljudje, ki so pustili svojo zemljo in se v Sao Paolo odpravili s trebuhom za kruhom. Mnogi od njih ‘kruha’ še vedno niso našli.

Pri ksaverijanih

Ksaverijani so izrazito misijonska redovna skupnost, ki se navdihuje po dobro znanem jezuitskem misijonarju Frančišku Ksaveriju, a o njej bom več pisal v naslednjem prispevku.

Hiša, v kateri živijo trije patri, p. Giovanni, p. Alfiero (oba Italijana pri osemdesetih) in p. Lucas, mlad Bengalec, je lepa, prenovljena pred komaj tremi leti.

A skupnost ni le misijon, kjer misijonarji izvajajo različne aktivnosti za revne ljudi mesta, pač pa tudi noviciat, kjer se kalijo bodoči misijonarji. To leto sicer ni nobenega novinca, v preteklih letih pa jih je bilo v hiši vedno vsaj deset.

Ksaveriani Sao Paulo
Gostijo naju misijonarji Ksaverijani (p. Alfiero na levi, p. Lucas in p. Giovanni)

Patri so za naju pripravili prikupno sobico in uredili dobre pogoje za namestitev in delo, ki naju čaka.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.393€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.393€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →