Na misijonski poti okrog sveta. Sledite nam!

cover

Regaine Santos: ‘Bog me bogati po ubogih’

Ko se človek srečuje s trpečimi, se v njem lahko prebudi veliko stvari. Vsakega se Bog dotakne na svoj način, za vsakega posebej ima svoje sporočilo.

To so tisti darovi, ki jih lahko prejmemo le, če smo odprti. Tisti biseri, ki nam jih pogosto nakloni tudi zato, da jih delimo z drugimi.

misijon Sao Paulo
Regaine Santos, 26-letna mladoporočenka.

O najini brazilski prijateljici Regaine sem nekaj napisal že v prejšnjem članku (link), tokrat pa bova z vami podelila kar njene besede.

Regaine se je namreč odločila, da bo z nami podelila nekaj tega, s čimer jo Bog nagovarja ob obiskih prikrajšanih družin v enem najbolj revnih predelov Sao Paula v Braziliji.

Takole je napisala:

Bog dela v majhnih stvareh, in na takšen način je začel delati tudi v mojem življenju.

Silvo in Naceta sem prvič srečala, ko sta bila na obisku pri meni doma. Prišla sta skupaj s patrom Giovannijem, saj sem jih povabila na blagoslov stanovanja, kamor sva se pred kratkim vselila z možem Rodrigom.

Nekaj dni kasneje sem se jima pridružila, ko sta s skupino prostovoljcev (med njimi tudi mojo mamo, ki je že dlje časa vključena v to prostovoljno delo), obiskala dve osebi, obe oboleli za rakom. Za mene je bila to prva takšna izkušnja.

Takrat sta me povabila, da ju spremljam tudi pri naslednjih obiskih, skupaj z različnimi skupinami prostovoljcev. Povabilo sem sprejela z odprtim srcem, saj sem že vedela, da mi bo to v marsičem pomagalo; z novimi izkušnjami in tudi duhovno.

Naslednji obiski nisi bili nič drugačni. Ob teh obiskih sem ob vsaki novi izkušnji notranje nekoliko zrasla. Hkrati sem gledala na trenutke iz preteklosti, ko sem bila nehvaležna Bogu in se pritoževala zaradi svoje brezposelnosti, čeprav se moje težave niti približno ne morejo primerjati s tegobami teh ljudi.

En takšen primer je bilo srečanje z Ino. Pravzaprav sem se z njo najprej srečala ‘na papirju’, ko sta me Silva in Nace prosila, da jima prevedem pismo, ki ga je Ina napisala o svojem življenju, še preden sem jo srečala ‘v živo’. Pisala je o tem, kako ji je bolezen, enega za drugim, iz življenja jemala najbolj ljubljene osebe.

misijon Sao Paulo
Na enem od obiskov. Regaine je na levi strani.

Ko sem se z njo srečala osebno, se mi je zavrtel film o tem, kar sem brala v pismu. Najprej nas je sprejela Ina, potem še njena ostarela mama, ki živi skupaj z njo. In potem smo spoznali še Fabia.

V tisti sobi je zaudarjalo po urinu, Fabio pa je ležal na tleh, na blazinah in se obračal na eno in drugo stran.

Takrat je Ina z nami podelila še več svoje zgodbe. Za mene je bilo žalostno in boleče poslušati njene izkušnje – na mestu, kjer se vse to dejansko dogaja.

Predstavljajte si, da se je vse začelo tako čudovito, potem pa se kar naenkrat življenje začne sesuvati.

Pa Ina kljub temu ostaja močna in hvaležna, kar je za mene osebno enkraten zgled. Čeprav s težkim srcem, sem pomislila, da Bog res nikoli ne pošlje več preizkušenj, kot jih zmoremo prestati.

Ina nam je razložila, kako močno si želi invalidskega vozička za Fabia, da bi ga lahko peljala iz hiše na zrak.

Mogoče se to zdi preprosto, ampak brez pomoči države in z le majhno pokojnino, ki je manjša od minimalne plače v Braziliji, je to praktično nemogoče. Kot Brazilka vam to lahko zagotovim.

In Ino še vedno skrbi. Zdaj tudi za svojega vnuka. Težko si sama predstavljam kako močno je to trpljenje.

misijon Sao Paulo
Še ena slika iz obiska. Regaine stoji za svojo mamo.

Opažam, kako njeno trpljenje izgrajuje mene osebno. Bog polaga pred nas pot, po kateri lahko hodimo, kljub vsem preizkušnjam.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Inin zgled življenja mi daje vedeti, da Bog nikoli ne odneha in nam vedno daje darove, da vztrajamo in verjamemo v sebe.

Bog mi je vedno priskrbel to, kar sem si želela ali potrebovala, vendar na svoj način.

To mi postaja še bolj jasno, zdaj ko obiskujem družine in ljudi v preizkušnjah. Lahko vidim, da tisto kar je zame malo, je za drugega življenjskega pomena.

Prav v teh preprostih zgledih nas Bog uči vrednot, ko sklepamo nova prijateljstva, ko se učimo novih stvari ali ko darujemo svoj čas drugemu človeku.

Zdaj lahko Bogu rečem s še večjo vero: ‘Gospod, hvala ti za vse, kar mi daješ. Naj se zgodi Tvoja volja v mojem življenju!’

Želim si, da bi ta spoznanja lahko delila tudi z drugimi. Bog je dober – v vsakem trenutku!

Regaine Santos

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.393€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.393€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →