Pristanek v vroči Manili

Veliko noč sva preživela dobesedno v zraku, na štirih različnih letalih. Iz Bruslja v Milano. Iz Milana v Istanbul. Iz Istanbula v Kuvajt. In iz Kuvajta v Manilo na Filipine.

Ko so naju tukaj vprašali, kako sva preživela te velike praznike sva odgovorila takole:

‘Zelo doživeto in simbolično. Tako kot je Jezus iz smrti vstal v življenje, tako sva tudi midva vzletela iz duhovno omrtvele Evrope in pristala v vročem utripu življenja in veselja.’

Filipini veljajo za najbolj katoliško državo v Aziji (več kot 90%). Njihova vera je močna, trdna, globoka, ponosni so, da so kristjani. Cerkve so polne.

Popolnoma drugačna slika kot denimo v Franciji, Italiji, Belgiji ali Španiji, koder sva potovala prejšnje leto. Evropske cerkve so velike in lepe, vendar večinoma prazne.

Vlaga in vročina

Če ste že kdaj potovali v tropske kraje, potem veste, kakšen je občutek, ko stopiš iz letala. Vlaga in vročina (35 stopinj Celzija) sta nama skoraj vzeli sapo.

Prepotena sva bila že po prvih nekaj korakih. A občutki so prijetni, vročina je drugačna kot pri nas, upočasni te in popolnoma prežame.

Vožnja do pisarne

Na glavnem letališču Ninoy Aquino naju je pričakal gospod Boy, prijazen starejši možakar, ki že več kot dvajset let prostovoljno dela v fundaciji Pag-aalay ng Puso (Darilo srca), kamor sva bila namenjena.

Do pisarne fundacije smo se s taksijem vozili še eno uro. Cene taksistov so seveda bistveno nižje kot v Evropi.

Za eno uro udobne vožnje smo odšteli 200 pesov (filipinska valuta), oziroma štiri evre, če preračunamo v naš denar. Z Belgijo, kjer sva po sili razmer morala za štiri kilometre taksija plačati 15 evrov, se jasno ne da primerjati.

Čeprav so, zanimivo, cene drugih storitev, predvsem pa živil, zelo primerljive z evropskimi, kljub očitni revščini, v kateri živi večina Filipincev. Država je v gospodarskem razcvetu, velike korporacije in trgovske verige so razpletle svoje mreže po vsej državi.

Ekonomska rast, tako kot v vsakem divje-kapitalističnem sistemu, marsikomu omogoči bolj kvalitetno življenje, mnoge pa pusti v še večji revščini in bedi.

Theresa Dalumpines

V pisarni naju je prisrčno sprejela predsednica fundacije, Theresa Dalumpines ali ‘sestra Tere’, kot jo kličejo tukaj. Po prisrčni dobrodošlici sva ji izročila dve polni vreči igrač, ki so jih za revne otroke v barakarskih naseljih namenili slovenski otroci v Belgiji.

V Manilo sva prišla v začetku poletne sezone, ravno v času počitnic. Tako so tudi šolske dejavnosti fundacije v mirovanju. Kljub temu so nekatere aktivnosti, recimo molitvene skupine za ljudi v slumih, še vedno v teku.

Deliti revščino z ubogimi

Najino poslanstvo bo lepo in zanimivo. Nekaj časa sva že preživela pri družini v barakarskem naselju na otočku Navotas, prav v ‘pokopališčnem slumu’, o katerem sem pisal v prejšnjem prispevku.

Z ljudmi v slumu sva delila revščino, spoznala njihov način življenja in poskušala vsaj malo razumeti, kaj pomeni živeti in preživeti v okoliščinah, ki so nam tuje, morda celo odbijajoče.

Tudi v prihodnjih tednih se bova redno vračala v slum, srečevala ljudi, se pogovarjala z njimi, z odprtimi očmi in ušesi, da se bova lahko kar največ naučila od njih.

Bog v akciji

Operando torej. Tisti, ki nas že poznate, veste, da je naša osnovna naloga opazovati Boga na delu.

Boga, ki je aktivno navzoč v slehernem trenutku življenja vsakega človeka. Tudi tistega, ki je potisnjen na skrajni rob in se zdi, da je zapuščen, prezrt in pozabljen.

Denar za ljudi v barakah

V času, ki ga bova preživela z ljudmi v slumih, bomo v Operandu zbirali denar za fundacijo Darilo srca. Nepogrešljiva iniciativa, ki omogoča številnim otrokom v slumih kakovostno šolanje, odraslim pa izobraževanje in duhovno podporo.

Kako sva živela v slumu

V naslednjem prispevku boste prebrali o tem, kako sva bivala v barakarskem naselju in o zanimivih ljudeh, ki sva jih tam spoznala.

Najino vsakdanje življenje lahko spremljate tudi na Facebook strani društva Operando. Tako boste še lažje začutili utrip najinega življenja tukaj na Filipinih.

Strokovni svet društva

Še nekaj novega v našem društvu. V času, ko sva bila v Sloveniji, smo oblikovali strokovni svet društva.

Sestavljajo ga štirje ugledni posamezniki, strokovnjaki na različnih socialnih področjih, in sicer: dr. Zvone Štrubelj, dr. Silvo Šinkovec, dr. Jože Ramovš in mag. Marko Zupanc.

Ekipa se širi! Več o tem kdo smo, si lahko preberete tukaj.

Operando – Bog dela!