Vabim vas, da razmislite o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo globalne neoliberalne ekonomije. V kolikšni meri ta:
- prepoznava omejene kapacitete Zemlje in izkazuje dovolj skromnosti, da v teh okvirih tudi živi?
- ceni veličino in lepoto vseh oblik življenja in skrbi zanje?
- sprejema posebno Božjo ljubezen do tistih, ki so revni in izključeni?
- skrbi za delitev zemeljskih dobrin med vsemi ljudmi?
- v to skrb vključuje tudi vse prihodnje generacije?
- zagotavlja redno delo, ki vsem ljudem prinaša dostojanstvo, smisel in vir preživetja?
Če na ta vprašanje ne morete odgovoriti pritrdilno, lahko logično sklepamo, da takšna ekonomija izključuje bistvene lastnosti Boga stvarjenja, ljubezni in pravičnosti.
Takšna ekonomija je človeški konstrukt. Boga izključujejo v prvi vrsti tisti, ki imajo pri njenem razvoju največ vpliva in ki vztrajno promovirajo potrošniško družbo, v kakršni živimo.
Sam tako ekonomijo imenujem malik, zato ker njeni zagovorniki trdijo, da je temeljna osnova za varnost človeštva, varnost, za katero si predstavljam, da bi večina kristjanov menila, da jo zagotavlja Bog in ljudje, ki iščejo Božjo voljo. Kot pri vseh malikih se o resničnosti te trditve ne sme podvomiti.
Zdi se, da ne sme biti prav nobenega namiga o tem, da ima gospodarska rast problematične posledice za Zemljo in prihodnje generacije. Čeprav raziskave Svetovnega sklada za naravo kažejo, da poraba trenutne človeške populacije presega zmogljivosti Zemlje za 50 %, mantra o vedno večji rasti vztrajno zatira vsakršne pozive k razpravi o tej prekomerni porabi.
Med redkimi javnimi osebami, ki izražajo zaskrbljenost nad primernostjo takšne ekonomije, je papež Frančišek najbolj jasen. Spodnji citati so iz njegovih okrožnic Evangelii Gaudium (Veselje evangelija) in Laudato si’ (Hvaljen, moj Gospod):
»Češčenje starodavnega teleta (prim. 2 Mz 32,1-35) ima novo in neusmiljeno obliko v malikovanju denarja in diktaturi gospodarstva brez obraza in brez pravega človeškega cilja.« EG 55
»Od tod je le korak do zamisli o neskončni ali neomejeni rasti, ki je tako navdušila ekonomiste in finančne ter tehnološke teoretike. Ta zida na laži o neskončni dosegljivosti zemeljskih dobrin, ki vodi k njihovemu skrajnemu in celo neomejenemu ‘izžemanju’.« Ls 106
»V tem sistemu, ki skuša požreti vse, kar ovira večanje dobička, je vse, kar je slabotno, prav tako tudi okolje, brez obrambe pred interesi pobožanstvenega trga, ki postanejo najvišje pravilo.« EG 56
»Koliko besed je v tem sistemu postalo neprijetnih! Nadležno je, če kdo govori o etiki, nadležno je, če kdo govori o svetovni solidarnosti, nadležno je, če kdo govori o razdelitvi dobrin, nadležno je, če kdo govori o tem, da je treba braniti delovna mesta, nadležno je, če kdo govori o dostojanstvu šibkih, nadležno je, če kdo govori o Bogu, ki terja zavzemanje za pravičnost.« EG 203
»Prišel je čas, da se v nekaterih predelih sveta odločimo za nekoliko zmanjšano rast in tako zagotovimo vire, ki jih v drugih predelih potrebujejo za zdravo rast.« Ls 193
Papež Frančišek je zelo pogumno izpostavil greh naše družbene strukture, zaradi česar pogosto pomislim, kako osamljen mora biti sredi Cerkva mnogih materialno bogatih držav, v katerih so vsi navdušeni nad njegovim pastoralnim delom in preprostim življenjem, medtem ko o njegovi kritiki gospodarstva molčijo, kot da je ni.
(objavljeno v katoliškem tedniku The Universe, 30. 6. 2017)
