Na misijonski poti okrog sveta. Sledite nam!

Učenje angleščine v Braziliji

Poučevanje angleščine in Fabiovo slovo

Misijon v Braziliji
Ina pred svojo hišo.

Ine in njenega sina Fabia se verjetno spominjate. O njeni tragični, a navdihujoči zgodbi sem pisal tukaj. Ta ženska, katere družina je zaznamovana z redko, dedno Huntingtonovo boleznijo, je v nebesa izročila že tri ljubljene osebe, tasta, moža in hčer.

Ženska, ki jo je Bog uporabil, da se jim je popolnoma darovala, skrbela zanje, jih negovala in jim stala ob strani, se je morala še enkrat predati.

Novica

Dobrodelna akcija, ki smo jo začeli v Operandu, da bi zbrali dovolj denarja za Fabiov invalidski voziček, je bila v polnem teku.

Dva brazilska prostovoljca, ki Ino dobro poznata, sta se zavzela in začela iskati možnosti za nakup takšnega vozička, ki bi mu najbolj ustrezal.

Novica, da so Fabia odpeljali v bolnico, je postopek začasno ustavila. Pred nekaj dnevi pa nama je misijonar Lucas sporočil, da je v večnost odšel tudi on.

Našel je svoj mir

V mrliški vežici je bila zbrana velika skupina ljudi, Ininih prijateljev in sorodnikov. Pogled na pretreseno mamo je presunil tudi naju. Na smrt se nikoli ne navadiš.

Misijon v Braziliji
Poslovili smo se od Fabia. Ina prejema sožalja in tolažbo. Na levi strani sta Fabiova sin in hčer.

Videti Fabia v odprti krsti, mirnega, celo z rahlim nasmeškom na obrazu, pa je bilo za naju ganljivo in olajšujoče.

Pred očmi se nama je vrtel prizor, ko sva ga videla na blazinah, v znoju, krčih, trpljenju in agoniji. Prišel je do cilja, odbojeval svoj boj, zdaj je pri Bogu v večnosti.

Mešanica veselja in žalosti, ki vam jo težko opišem. Ina si bo končno lahko odpočila in poskrbela tudi zase.

Veliko prijateljev ima, od blizu in daleč, tudi vi, ki ste se je spominjali v molitvi ali darovali denar zanjo, ste se je na svoj način dotaknili. Podpore ji ne bo manjkalo.

Pomoč potrebujejo tudi drugi

Z Ino se bova srečala v naslednjih dneh in jo vprašala o njenih potrebah. Potem pa ji bomo iz naslova naše akcije darovali največ kot bomo lahko. Ne pozabite, denar zbiramo še za en invalidski voziček.

O mladem Gilbertu, ki je zaradi meningitisa že od otroštva priklenjen na posteljo, sem pisal na tem mestu.

Tudi njegovi mami ni lahko, saj nima nikakršnih prihodkov in nobene finančne podpore iz strani države. O invalidskem vozičku je do sedaj lahko le sanjala, a midva veva, da ji bomo te sanje z vašo pomočjo kmalu uresničili!

Pouk angleščine

Sicer pa najino delo ni samo obiskovanje revnih družin. Pred nekaj tedni sva namreč začela tudi s poukom angleščine, tako kot sva to počela skoraj v vseh skupnostih in misijonih lanskoletnega potovanja po Aziji.

Misijon v Braziliji
Zuldia ob svojem sinu Fabiu. Na obisku s prostovoljci.

Trdi za jezik

Bom čisto iskren. Če sem mislil, da so Azijci trdi za jezike, vam povem, da se v Braziliji mnogo bolj namučiva kot recimo v Laosu ali Vietnamu.

Bogu hvala, da govoriva italijansko in nekaj španščine, tako se vsaj nekoliko lahko sporazumemo.

Pa ne, da ljudje ne bi imeli posluha ali daru za učenje. Angleščine ne marajo, ni jim všeč, tuja jim je, nekateri jo celo prezirajo.

Najbolj me preseneti kakšen mladostnik, ki si zapleta jezik in komaj izusti kakšno angleško besedo, pri tem pa pravi, da se angleščine v šoli uči že šest let.

Seveda se ne laže. Angleščina je dejansko del učnega programa, a težava je v kvaliteti, nadzoru in intenzivnosti tega učenja. Večina Brazilcev se zaveda, da bi morali vsaj malo znati angleško, ampak če ne dobijo zunanje spodbude, denimo v šoli, se je sami nikoli ne bodo učili.

Brez pouka

Samo en primer. Ko sva se še pred začetkom najinega ‘tečaja’ pogovarjala s skupino tistih, ki so se želeli priključiti, nama je neka deklica povedala, da v šoli sicer imajo angleški pouk, da pa je učiteljica angleščine pred meseci odšla v pokoj, od takrat naprej pač pouka ni več.

Učenje angleščine v Braziliji
Lekcija angleščine v eni od dveh skupin.Za nas je to nekaj nepredstavljivega, v Braziliji pa je to realnost, še posebej v javnih, brezplačnih šolah.

Lucasove izkušnje

Ko sva idejo o učenju angleščine predlagala patru Lucasu, sprva ni kazal pretiranega optimizma.

Pred leti je tudi sam začel s takšnim projektom, a je po enem letu odnehal, malo zaradi pomanjkanja časa, malo pa zato, ker je bilo pri lekcijah vedno manj ljudi.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Z Lucasovim poukom najbrž ni bilo nič narobe, Brazilci pa namreč znani po tem, da se zelo hitro navdušijo, ko pa strast mine in se mora pokazati vztrajnost, mnogi obupajo in odnehajo.

Ni mi treba poudarjati, da so le redki pripravljeni za angleščino narediti še kaj izven učilnice.

Radi prihajajo k pouku

Kakorkoli, pater Lucas je v tistih najbližjih skupnostih, ki jih vodijo misijonarji ksaverijani, oznanil novico in ljudje so se kar dobro odzvali.

Po treh tednih se vsako soboto ob štirih popoldne lekcij udeležita dve skupini, vsaka po devet ljudi, od otrok do odraslih, tudi tistih pri šestdesetih ali sedemdesetih.

Misijon v Braziliji
Invalidski voziček, ki smo ga nameravali kupiti Fabiu, bomo z vašo pomočjo kupili za Gilberta.

Čez čas sva se odločila, da bo Silva posebej vodila skupino z otroki, tako da imajo odrasli svoj program, otroci pa svojega. Je mnogo bolj učinkovito!

Žal mi je samo to, da bova tukaj ostala le še do konca julija in samo upava lahko, da se bo našel kdo, ki bo poprijel in nadaljeval z delom.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.393€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.393€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →