VSAK DAN ENA BOŽJA OBLJUBA NA VAŠEM EMAILU!

Vpišite svoje podatke in že jutri boste prejeli prvi email s citatom iz Svetega pisma.

Učenje angleščine v Braziliji

Poučevanje angleščine in Fabiovo slovo

Misijon v Braziliji
Ina pred svojo hišo.

Ine in njenega sina Fabia se verjetno spominjate. O njeni tragični, a navdihujoči zgodbi sem pisal tukaj. Ta ženska, katere družina je zaznamovana z redko, dedno Huntingtonovo boleznijo, je v nebesa izročila že tri ljubljene osebe, tasta, moža in hčer.

Ženska, ki jo je Bog uporabil, da se jim je popolnoma darovala, skrbela zanje, jih negovala in jim stala ob strani, se je morala še enkrat predati.

Novica

Dobrodelna akcija, ki smo jo začeli v Operandu, da bi zbrali dovolj denarja za Fabiov invalidski voziček, je bila v polnem teku.

Dva brazilska prostovoljca, ki Ino dobro poznata, sta se zavzela in začela iskati možnosti za nakup takšnega vozička, ki bi mu najbolj ustrezal.

Novica, da so Fabia odpeljali v bolnico, je postopek začasno ustavila. Pred nekaj dnevi pa nama je misijonar Lucas sporočil, da je v večnost odšel tudi on.

Našel je svoj mir

V mrliški vežici je bila zbrana velika skupina ljudi, Ininih prijateljev in sorodnikov. Pogled na pretreseno mamo je presunil tudi naju. Na smrt se nikoli ne navadiš.

Misijon v Braziliji
Poslovili smo se od Fabia. Ina prejema sožalja in tolažbo. Na levi strani sta Fabiova sin in hčer.

Videti Fabia v odprti krsti, mirnega, celo z rahlim nasmeškom na obrazu, pa je bilo za naju ganljivo in olajšujoče.

Pred očmi se nama je vrtel prizor, ko sva ga videla na blazinah, v znoju, krčih, trpljenju in agoniji. Prišel je do cilja, odbojeval svoj boj, zdaj je pri Bogu v večnosti.

Mešanica veselja in žalosti, ki vam jo težko opišem. Ina si bo končno lahko odpočila in poskrbela tudi zase.

Veliko prijateljev ima, od blizu in daleč, tudi vi, ki ste se je spominjali v molitvi ali darovali denar zanjo, ste se je na svoj način dotaknili. Podpore ji ne bo manjkalo.

Pomoč potrebujejo tudi drugi

Z Ino se bova srečala v naslednjih dneh in jo vprašala o njenih potrebah. Potem pa ji bomo iz naslova naše akcije darovali največ kot bomo lahko. Ne pozabite, denar zbiramo še za en invalidski voziček.

O mladem Gilbertu, ki je zaradi meningitisa že od otroštva priklenjen na posteljo, sem pisal na tem mestu.

Tudi njegovi mami ni lahko, saj nima nikakršnih prihodkov in nobene finančne podpore iz strani države. O invalidskem vozičku je do sedaj lahko le sanjala, a midva veva, da ji bomo te sanje z vašo pomočjo kmalu uresničili!

Pouk angleščine

Sicer pa najino delo ni samo obiskovanje revnih družin. Pred nekaj tedni sva namreč začela tudi s poukom angleščine, tako kot sva to počela skoraj v vseh skupnostih in misijonih lanskoletnega potovanja po Aziji.

Misijon v Braziliji
Zuldia ob svojem sinu Fabiu. Na obisku s prostovoljci.

Trdi za jezik

Bom čisto iskren. Če sem mislil, da so Azijci trdi za jezike, vam povem, da se v Braziliji mnogo bolj namučiva kot recimo v Laosu ali Vietnamu.

Bogu hvala, da govoriva italijansko in nekaj španščine, tako se vsaj nekoliko lahko sporazumemo.

Pa ne, da ljudje ne bi imeli posluha ali daru za učenje. Angleščine ne marajo, ni jim všeč, tuja jim je, nekateri jo celo prezirajo.

Najbolj me preseneti kakšen mladostnik, ki si zapleta jezik in komaj izusti kakšno angleško besedo, pri tem pa pravi, da se angleščine v šoli uči že šest let.

Seveda se ne laže. Angleščina je dejansko del učnega programa, a težava je v kvaliteti, nadzoru in intenzivnosti tega učenja. Večina Brazilcev se zaveda, da bi morali vsaj malo znati angleško, ampak če ne dobijo zunanje spodbude, denimo v šoli, se je sami nikoli ne bodo učili.

Brez pouka

Samo en primer. Ko sva se še pred začetkom najinega ‘tečaja’ pogovarjala s skupino tistih, ki so se želeli priključiti, nama je neka deklica povedala, da v šoli sicer imajo angleški pouk, da pa je učiteljica angleščine pred meseci odšla v pokoj, od takrat naprej pač pouka ni več.

Učenje angleščine v Braziliji
Lekcija angleščine v eni od dveh skupin.Za nas je to nekaj nepredstavljivega, v Braziliji pa je to realnost, še posebej v javnih, brezplačnih šolah.

Lucasove izkušnje

Ko sva idejo o učenju angleščine predlagala patru Lucasu, sprva ni kazal pretiranega optimizma.

Pred leti je tudi sam začel s takšnim projektom, a je po enem letu odnehal, malo zaradi pomanjkanja časa, malo pa zato, ker je bilo pri lekcijah vedno manj ljudi.

Z Lucasovim poukom najbrž ni bilo nič narobe, Brazilci pa namreč znani po tem, da se zelo hitro navdušijo, ko pa strast mine in se mora pokazati vztrajnost, mnogi obupajo in odnehajo.

Ni mi treba poudarjati, da so le redki pripravljeni za angleščino narediti še kaj izven učilnice.

Radi prihajajo k pouku

Kakorkoli, pater Lucas je v tistih najbližjih skupnostih, ki jih vodijo misijonarji ksaverijani, oznanil novico in ljudje so se kar dobro odzvali.

Po treh tednih se vsako soboto ob štirih popoldne lekcij udeležita dve skupini, vsaka po devet ljudi, od otrok do odraslih, tudi tistih pri šestdesetih ali sedemdesetih.

Misijon v Braziliji
Invalidski voziček, ki smo ga nameravali kupiti Fabiu, bomo z vašo pomočjo kupili za Gilberta.

Čez čas sva se odločila, da bo Silva posebej vodila skupino z otroki, tako da imajo odrasli svoj program, otroci pa svojega. Je mnogo bolj učinkovito!

Žal mi je samo to, da bova tukaj ostala le še do konca julija in samo upava lahko, da se bo našel kdo, ki bo poprijel in nadaljeval z delom.

Akcija se nadaljuje

Na koncu še enkrat beseda o naši aktualni dobrodelni akciji. Zaradi Fabiove smrti Ina ne bo potrebovala vozička, bo pa zagotovo potrebovala denar za sanacijo svoje hiše in ja, tudi denar za hrano, saj je s smrtjo sina izgubila tudi njegovo pokojnino.

Poleg tega pa denar še naprej zbiramo za Zuldio in Gilberta ter hkrati za vse druge revne družine, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec in pogosto nimajo dovolj denarja niti za tri obroke hrane na dan.

Nace Volčič

DELITE ČLANEK S PRIJATELJI NA FACEBOOKU 0

AKTUALNA DONACIJA

Zakonca Laura in Juan Coronel, oba visoko izobražena človeka, sta se dotaknila dna materialne revščine, potem ko je Laura izgubila svojo redno službo. Kliknite modri gumb ‘Darujte zdaj’ za podrobnejšo zgodbo.

1.030€ od 2.000€ zbranih
Misijon v Paragvaju: Pomagajmo revni družini do dostojnejšega življenja

Misijon v Paraguaju: Pomagajmo revni družini do dostojnejšega življenja

1.030€ od 2.000€ zbranih
Laura in Juan, na desni brazilski misijonar p. Jurandir

Zakonca Laura in Juan Coronel, oba visoko izobražena človeka, sta se dotaknila dna materialne revščine, potem ko je Laura izgubila svojo redno službo.

Razlog za odpust je bilo rojstvo hčere Aylen (danes stare 3 leta), saj Laura zaradi nje ni več mogla opravljati službe v nočnem delovnem času.

Odpustili so jo brez odpravnine ali kakršnekoli druge obveznosti. V Paraguaju, eni najrevnejših držav Južne Amerike, je to pač mogoče.

Zakonca sta bila primorana hitro najti rešitev za preživetje, saj si stanovanja nista več mogla privoščiti, poleg Aylen pa sta morala preskrbeti tudi 9 letnega sina Tiaga.

Ena od dveh skromnih sobic, kjer živi družina Coronel.

V osnovni šoli blizu Assunciona (glavnega mesta Paragvaja) je bila na voljo majhna propadajoča sobica, kamor se je Laura ‘za silo’ preselila s sinom in novorojeno hčerko, medtem ko je Juan še vedno živel v nekaj ur oddaljenem mestu, kjer je bil tudi zaposlen.

Kasneje se je tudi on pridružil družini, da bi bil ženi v oporo, in si za silo našel zaposlitev v podjetju za prodajo in distribucijo oglja, kot fizični delavec, z minimalno plačo (285€), kar je tudi za Paraguay izjemno malo. Medtem Laura pomaga v šoli, brez plače, v zameno za stanovanje in stroške povezane z njim.

Šola, ki so jo nedavno prevzeli misijonarji Avguštinci, se sooča z veliki finančnimi izzivi. Posledično to pomeni, da si misijonarji ne morejo privoščiti prenovitve njihovega stanovanja, čeprav je to več kot nujno.

Laura ostaja optimistična in kljub težkim pogojem hvaležna za možnost bivanja v šoli.

Stanovanje je majhno, omet odpada, vsi se stiskajo v isti postelji, stranišče in kopalnica nista v isti stavbi…

Misijonarji so nas prosili in mi smo se odzvali. Sredstva zbiramo za namen te sicer prisrčne in hvaležne družine.

Z vašimi donacijami bodo razširili stanovanje, uredili jim bodo sanitarije in prenovili sobe, da bodo lahko bivali dostojno in kvalitetneje.

Vsak euro bo prišel prav in že vnaprej hvala za vašo občutljivost, solidarnost in radodarnost!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
This is a secure SSL encrypted payment.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 10,00€

PREBERITE SI TUDI