e0b00b9f-11-700x400

Od ideje k besedi, od besede k dejanju

Če bi se vprašali, kaj je tisto, kar bi radi videli, ko bi se pri svojih sedemdesetih, osemdesetih ozrli nazaj na svoje življenje, kakšen bi bil vaš odgovor?

To je tisto, kar sva se s Silvo dolgo časa spraševala. In resnici na ljubo, dolgo časa ni bilo nobenega pravega odgovora, čeprav sva globoko v sebi vedela, da želiva biti na to ponosna in gledati nazaj z zavedanjem, da najino življenje ni bilo zaman.

10924717_1534733970146002_2296454863250265272_n

Ja, pride trenutek, ko se mora človek iskreno vprašati nekaj takšnega, preden ga čas, ki tako neusmiljeno in hitro drvi skozi njegovo življenje, ne pusti praznih rok, sključenega, nemočnega, obupanega in žalostnega ob dejstvu, da je za njim le puščava in polno neuresničenih sanj.

Pri naju je odgovor prišel neke noči, v decembru 2015, ko sva bedela vsak na svoji strani postelje in se pogovarjala o najinem življenju. Skupaj pet let, poročena tri leta, oba še vedno dovolj mlada, da sprejmeva eno od pomembnih življenjskih odločitev in se ji popolnoma predava.

Navdihujoče branje – misijonsko potovanje po Evropi in Aziji

spectacularroad

Tuji kraji, tuje dežele in tuji ljudje, to je nekaj, o čemer sva pogosto sanjala. Mogoče Azija, mogoče kakšna druga eksotična dežela, mogoče nekje, kjer je življenje bolj umirjeno in dovolj neomadeževano s pohlepom po denarju, materialnem bogastvu in vsem, kar tako pogosto premoti naše zaznavanje in vse tisto, kar je v resnici pomembno.

Tiste noči je odgovor prišel iznenada in za razliko od tolikokrat prej, se je dejansko zdel vreden, smiseln in tudi praktično izvedljiv.

‘Silva, kaj praviš, če bi šla po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri ljudje trudijo delati za najbolj uboge med nami?’

lead_960

Zdelo se nama je, kot da je ta misel že dolgo časa bivala nekje v naju, a nekako ni našla poti ven. Ja, tudi midva sva podlegla naglici najinega sveta. Premotila naju je in dolgo časa usmerjala pozornost le na to, kako živeti lagodno, varno, udobno in brez skrbi.

In bolj kot sva se pogovarjala o tej možnosti, bolj navdušena sva postajala.

‘To je odlično, in v vsaki skupnosti, kjer se bi ustavila, lahko darujeva nekaj tega kar znava, pomagava, če je potrebno, predvsem pa o tem piševa na blogu in ljudem sporočava, da Bog še ni obupal, da je živo navzoč in da še vedno dela v naših življenjih, kjerkoli in kadarkoli, a še posebej tam, kjer je veliko trpljenja in malo upanja.

DARILO OB VPISU NA NOVICE

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email. Ob prijavi na novice, vam bomo podarili tudi čudovito elektronsko knjigo.

Glede na to, kako zelo nas mediji bombardirajo z negativnimi novicami, kako zelo vplivajo na našo percepcijo sveta in nas prepričujejo, da so vojne, razdori, nesreče in tragedije vse, kar obstaja, je takšna vsebina toliko bolj pomembna, kajne?

toms-shoe-drop

Prav res, zakaj ne bi pisala o tem, kaj dobrega se vsak dan zgodi okrog nas? Zakaj ne bi pisala o ljudeh, ki pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo in zakaj ne bi pisala o tistih, ki imajo v življenju bistveno manj sreče kot midva in kot tista peščica ostalih, ki na svojem oblačku varnosti pogosto ne vidijo dlje od lastnega vrtička?

‘In kaj če bi s pomočjo takšnega bloga ljudi spodbujala, da pomagajo tem dobrodelnim skupnostim z denarnimi prispevki, kar bi jim še dodatno pomagalo pri njihovem poslanstvu in razvoju različnih projektov?’

Tista noč je minila brez spanca, a polna upanja, želje in pričakovanja.

Rodila se je ideja, spregovorila Beseda in iz nje konkreten program, ki se danes imenuje Operando.

Pomagajmo ljudem v Pachacutecu

Ljudje v Pachacutecu živijo v nepopisni revščini in katastrofalnih življensjkh pogojih. Ker je v tem delu Peruja puščava, jim primanjkuje pitne vode, za katero pa zaradi neosveščenosti ne znajo dobro skrbeti. Misijonarji bi jih radi izobrazili in naučili veščin osebne in okoljske higiene. Kliknite gumb DARUJ ZDAJ in si preberite več o tem dobrodelnem namenu.

510€ od 1.000€ zbranih
Pomagajmo ljudem v Pachacutecu

Pomagajmo ljudem v Pachacutecu

510€ od 1.000€ zbranih

Pachacutec je eno najrevnejših predelov Lime in gre v resnici za puščavski predel Peruja, saj tako kot na celotnem območju desetmilijonskega glavnega mesta, padavin praktično ni.

Tam je na peščenih, puščavskih tleh postavljenih na tisoče lesenih barak, kjer ni ne dreves ne vrtov in praktično nobenega rastja.

Ne manjka jim le dela, denarja za hrano in dobrih življenjskih pogojev. Tisto, kar je v Pachacutecu najbolj pereče, je pomanjkanje najosnovnejšega: vode.

Ljudje morajo za dostavo vode plačevati skoraj 40€ na mesec, kar zanje pomeni 10% mesečne plače.

Težava je, ker za vodo, ki jo potem hranijo v plastičnih sadovih, ne znajo dobro poskrbeti. V njej plavajo žuželke, komarji na gladini valijo svoja jajčeca, iz nje pijejo potepuški psi. Ljudje niso dovolj dobro poučeni kako skrbeti za lastno zdravje in higieno.

In tukaj bi jim klaretinski misijonarji radi pomagali. Želijo zgraditi večnamenski objekt, kjer bi poleg kapele uredili tudi prostore za izobraževanje in nekaj sob, da bi misijonarji lahko med ljudmi preživeli tudi več dni skupaj. Trenutno je na tem mestu le skromna, lesena kapela.

Pomagajmo jim pri zastavljenem cilju in s tem pomagajmo ljudem v pachacutecu, da bodo živeli dostojnejše in kvalitetneje.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€

KAJ PA VI MISLITE?

Vaš komentar na prispevek je dragocen. Tako za nas kot za vse ostale, ki so prispevek prebrali. Podelite z nami svoje misli, ideje in mnenja. Drugi bodo vaš komentar lahko všečkali in nanj odgovorili, predvsem pa, več komentarjev kot boste objavili v prispevkih, boljšo značko si boste zaslužili. Prvo dobite že z desetimi objavljenimi komentarji!

  • Janez pravi:

    Vajin projekt lahko slovenski prostor zagotovo obogati s kakšnim primerom dobre prakse iz skupnostih in organizacij v tujini, t.j. kako bi se lahko npr. kakega problema ali izziva lotili tudi v deželici na sončni strani alp, kjer bi se lahko cedila med in mleko.. Bravo in srečno pot.

  • PREBERITE SI TUDI