e0b00b9f-11-700x400

Od ideje k besedi, od besede k dejanju

Če bi se vprašali, kaj je tisto, kar bi radi videli, ko bi se pri svojih sedemdesetih, osemdesetih ozrli nazaj na svoje življenje, kakšen bi bil vaš odgovor?

To je tisto, kar sva se s Silvo dolgo časa spraševala. In resnici na ljubo, dolgo časa ni bilo nobenega pravega odgovora, čeprav sva globoko v sebi vedela, da želiva biti na to ponosna in gledati nazaj z zavedanjem, da najino življenje ni bilo zaman.

10924717_1534733970146002_2296454863250265272_n

Ja, pride trenutek, ko se mora človek iskreno vprašati nekaj takšnega, preden ga čas, ki tako neusmiljeno in hitro drvi skozi njegovo življenje, ne pusti praznih rok, sključenega, nemočnega, obupanega in žalostnega ob dejstvu, da je za njim le puščava in polno neuresničenih sanj.

Pri naju je odgovor prišel neke noči, v decembru 2015, ko sva bedela vsak na svoji strani postelje in se pogovarjala o najinem življenju. Skupaj pet let, poročena tri leta, oba še vedno dovolj mlada, da sprejmeva eno od pomembnih življenjskih odločitev in se ji popolnoma predava.

Navdihujoče branje – misijonsko potovanje po Evropi in Aziji

spectacularroad

Tuji kraji, tuje dežele in tuji ljudje, to je nekaj, o čemer sva pogosto sanjala. Mogoče Azija, mogoče kakšna druga eksotična dežela, mogoče nekje, kjer je življenje bolj umirjeno in dovolj neomadeževano s pohlepom po denarju, materialnem bogastvu in vsem, kar tako pogosto premoti naše zaznavanje in vse tisto, kar je v resnici pomembno.

Tiste noči je odgovor prišel iznenada in za razliko od tolikokrat prej, se je dejansko zdel vreden, smiseln in tudi praktično izvedljiv.

‘Silva, kaj praviš, če bi šla po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri ljudje trudijo delati za najbolj uboge med nami?’

lead_960

Zdelo se nama je, kot da je ta misel že dolgo časa bivala nekje v naju, a nekako ni našla poti ven. Ja, tudi midva sva podlegla naglici najinega sveta. Premotila naju je in dolgo časa usmerjala pozornost le na to, kako živeti lagodno, varno, udobno in brez skrbi.

In bolj kot sva se pogovarjala o tej možnosti, bolj navdušena sva postajala.

‘To je odlično, in v vsaki skupnosti, kjer se bi ustavila, lahko darujeva nekaj tega kar znava, pomagava, če je potrebno, predvsem pa o tem piševa na blogu in ljudem sporočava, da Bog še ni obupal, da je živo navzoč in da še vedno dela v naših življenjih, kjerkoli in kadarkoli, a še posebej tam, kjer je veliko trpljenja in malo upanja.

DARILO OB VPISU NA NOVICE

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email. Ob prijavi na novice, vam bomo podarili tudi čudovito elektronsko knjigo.

Glede na to, kako zelo nas mediji bombardirajo z negativnimi novicami, kako zelo vplivajo na našo percepcijo sveta in nas prepričujejo, da so vojne, razdori, nesreče in tragedije vse, kar obstaja, je takšna vsebina toliko bolj pomembna, kajne?

toms-shoe-drop

Prav res, zakaj ne bi pisala o tem, kaj dobrega se vsak dan zgodi okrog nas? Zakaj ne bi pisala o ljudeh, ki pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo in zakaj ne bi pisala o tistih, ki imajo v življenju bistveno manj sreče kot midva in kot tista peščica ostalih, ki na svojem oblačku varnosti pogosto ne vidijo dlje od lastnega vrtička?

‘In kaj če bi s pomočjo takšnega bloga ljudi spodbujala, da pomagajo tem dobrodelnim skupnostim z denarnimi prispevki, kar bi jim še dodatno pomagalo pri njihovem poslanstvu in razvoju različnih projektov?’

Tista noč je minila brez spanca, a polna upanja, želje in pričakovanja.

Rodila se je ideja, spregovorila Beseda in iz nje konkreten program, ki se danes imenuje Operando.

Aktualna donacija

Na področju Chocója, kjer delujejo kolumbijski misijonarji klaretinci, divja vojna. Najhujše žrtve vojne niso vojaki, ampak tam živeče skupnosti Indijancev in Afro-kolumbijcev. Kliknite gumb ‘Darujte zdaj’ in si preberite več.

1.435€ od 2.000€ zbranih
Podprimo misijonarje v Kolumbiji

Podprimo misijonarje v Kolumbiji

1.435€ od 2.000€ zbranih

Na področju Chocója, kjer delujejo kolumbijski misijonarji klaretinci, divja vojna.

Na eni strani ilegalni gverilci, na drugi strani vlada s svojo vojsko in policijo.

Najhujše žrtve vojne niso vojaki ampak tam živeče skupnosti Indijancev in Afro-kolumbijcev.

Vsak dan se poroča o novih žrtvah na teh ozemljih. V gozdovih, kjer živijo domorodci, jih ilegalna vojska preganja iz njihovega ozemlja; požiga jim domove, mori moške, posiljuje ženske, bombardira hiše, da se le umaknejo iz tega teritorija in se preselijo drugam - kajpak tja, kjer je zemlja revna in kjer so pogoji za bivanje osiromašeni.

Ljudje bežijo iz svojih domov v naselje Riosucio, kjer živijo v skrajni bedi, revščini, obupani, ker se ne morejo vrniti domov. Tem ljudem želijo misijonarji pomagati, a žal pogosto tudi njim manjka sredstev za učinkovito delo in pomoč.

Zanje želijo obnoviti knjižnjico v misijonu, jim urediti prostor za glasbene in gledališke dejavnosti, kjer bodo mladi spet prišli v stik s svojimi koreninami in kulturo.

Predvsem pa zbirajo denar za avto, s katerim bi se lahko prebijali do težko dostopnih skupnosti v okolici Riosucia.

Več o razmerah v tem delu kolumbije si lahko preberete tukaj.

Obračamo se k vam, v upanju, da jim bomo skupaj lahko pomagali, kolikor je v naši moči.

Hvala za vsak evro namenjen misijonarjem v Chocóju ter ljudem, s katerimi živijo in delajo.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€

KAJ PA VI MISLITE?

Vaš komentar na prispevek je dragocen. Tako za nas kot za vse ostale, ki so prispevek prebrali. Podelite z nami svoje misli, ideje in mnenja. Drugi bodo vaš komentar lahko všečkali in nanj odgovorili, predvsem pa, več komentarjev kot boste objavili v prispevkih, boljšo značko si boste zaslužili. Prvo dobite že z desetimi objavljenimi komentarji!

  • Janez pravi:

    Vajin projekt lahko slovenski prostor zagotovo obogati s kakšnim primerom dobre prakse iz skupnostih in organizacij v tujini, t.j. kako bi se lahko npr. kakega problema ali izziva lotili tudi v deželici na sončni strani alp, kjer bi se lahko cedila med in mleko.. Bravo in srečno pot.

  • PREBERITE SI TUDI