e0b00b9f-11-700x400

Od ideje k besedi, od besede k dejanju

Če bi se vprašali, kaj je tisto, kar bi radi videli, ko bi se pri svojih sedemdesetih, osemdesetih ozrli nazaj na svoje življenje, kakšen bi bil vaš odgovor?

To je tisto, kar sva se s Silvo dolgo časa spraševala. In resnici na ljubo, dolgo časa ni bilo nobenega pravega odgovora, čeprav sva globoko v sebi vedela, da želiva biti na to ponosna in gledati nazaj z zavedanjem, da najino življenje ni bilo zaman.

10924717_1534733970146002_2296454863250265272_n

Ja, pride trenutek, ko se mora človek iskreno vprašati nekaj takšnega, preden ga čas, ki tako neusmiljeno in hitro drvi skozi njegovo življenje, ne pusti praznih rok, sključenega, nemočnega, obupanega in žalostnega ob dejstvu, da je za njim le puščava in polno neuresničenih sanj.

Pri naju je odgovor prišel neke noči, v decembru 2015, ko sva bedela vsak na svoji strani postelje in se pogovarjala o najinem življenju. Skupaj pet let, poročena tri leta, oba še vedno dovolj mlada, da sprejmeva eno od pomembnih življenjskih odločitev in se ji popolnoma predava.

spectacularroad

Tuji kraji, tuje dežele in tuji ljudje, to je nekaj, o čemer sva pogosto sanjala. Mogoče Azija, mogoče kakšna druga eksotična dežela, mogoče nekje, kjer je življenje bolj umirjeno in dovolj neomadeževano s pohlepom po denarju, materialnem bogastvu in vsem, kar tako pogosto premoti naše zaznavanje in vse tisto, kar je v resnici pomembno.

Tiste noči je odgovor prišel iznenada in za razliko od tolikokrat prej, se je dejansko zdel vreden, smiseln in tudi praktično izvedljiv.

‘Silva, kaj praviš, če bi šla po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri ljudje trudijo delati za najbolj uboge med nami?’

lead_960

Zdelo se nama je, kot da je ta misel že dolgo časa bivala nekje v naju, a nekako ni našla poti ven. Ja, tudi midva sva podlegla naglici najinega sveta. Premotila naju je in dolgo časa usmerjala pozornost le na to, kako živeti lagodno, varno, udobno in brez skrbi.

In bolj kot sva se pogovarjala o tej možnosti, bolj navdušena sva postajala.

‘To je odlično, in v vsaki skupnosti, kjer se bi ustavila, lahko darujeva nekaj tega kar znava, pomagava, če je potrebno, predvsem pa o tem piševa na blogu in ljudem sporočava, da Bog še ni obupal, da je živo navzoč in da še vedno dela v naših življenjih, kjerkoli in kadarkoli, a še posebej tam, kjer je veliko trpljenja in malo upanja.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Glede na to, kako zelo nas mediji bombardirajo z negativnimi novicami, kako zelo vplivajo na našo percepcijo sveta in nas prepričujejo, da so vojne, razdori, nesreče in tragedije vse, kar obstaja, je takšna vsebina toliko bolj pomembna, kajne?

toms-shoe-drop

Prav res, zakaj ne bi pisala o tem, kaj dobrega se vsak dan zgodi okrog nas? Zakaj ne bi pisala o ljudeh, ki pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo in zakaj ne bi pisala o tistih, ki imajo v življenju bistveno manj sreče kot midva in kot tista peščica ostalih, ki na svojem oblačku varnosti pogosto ne vidijo dlje od lastnega vrtička?

‘In kaj če bi s pomočjo takšnega bloga ljudi spodbujala, da pomagajo tem dobrodelnim skupnostim z denarnimi prispevki, kar bi jim še dodatno pomagalo pri njihovem poslanstvu in razvoju različnih projektov?’

Tista noč je minila brez spanca, a polna upanja, želje in pričakovanja.

Rodila se je ideja, spregovorila Beseda in iz nje konkreten program, ki se danes imenuje Operando.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.233€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.233€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

1 misel na prispevek “Od ideje k besedi, od besede k dejanju”

  1. Vajin projekt lahko slovenski prostor zagotovo obogati s kakšnim primerom dobre prakse iz skupnostih in organizacij v tujini, t.j. kako bi se lahko npr. kakega problema ali izziva lotili tudi v deželici na sončni strani alp, kjer bi se lahko cedila med in mleko.. Bravo in srečno pot.

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →