cover

Navotas: Ljudje, ki živijo na grobovih – dobesedno!

Azija, zlasti predeli blizu obale, so vedno privlačili turiste. Lepe plaže, prijazni ljudje in ugodne cene.

Pred desetimi leti, ko sem tri mesece potoval po Tajski, od juga do severa, sem celo srečeval Evropejce, ki so ‘prezimovali’ na toplem.

Hilton Manila Bay
Čudovit Hilton hotel na Manila Bay (Filipini)Vir: Skyscrapercity

Izračunali so, da se jim finančno bolj splača doma ugasniti kurjavo in zimo preživeti bodisi na Tajskem, v Laosu ali Kambodži, si spotoma popraviti zobe in vse drugo, kar je v Evropi drago. Seveda, vsak si tega ne more privoščiti, pa vseeno, kakšen življenjski slog!

Drugi svet

Ampak skrit tej turistični romantiki je še en svet, ki ga agencije ne oglašujejo, turisti običajno prezrejo ali pa ga ne želijo videti.

Lansko leto, ko sva potovala po Evropi, sva prejela pismo jezuita p. Marjana Kokalja, ki je šest mesecev preživel na Filipinih.

Pisal nama je o svoji misijonski izkušnji in še posebej izpostavil mesto Navotas, najrevnejši predel Manile. Izkušnja ga je močno zaznamovala:

Navotas Filipini
Pod mostovi živijo ljudje. Mnogi v temi, brez elektrike.

‘Med temi ljudmi sem preživel tri tedne, spal v njihovih revnih domovih in revščino videl od blizu. Podgane so vsakdanja nočna stvarnost, vročina in vlaga, poplave v primeru dežja, ko se voda iz kanalov meša z vodo od dežja, stiska s prostorom, odsotnost vsake privatnosti – vse je javno, tudi tvoje telo, saj se umivaš javno, spiš javno, lulaš kjerkoli okoli hiš in po ulicah.’

A dejal nama je tudi, da je močno izkusil veselje teh ljudi in globoko medsebojno povezanost. In nama naposled predlagal, da tudi midva odpotujeva v ta del sveta.

Ruzaki so pripravljeni

Sprejela sva izziv in se povezala s fundacijo Darilo srca (Pag-aalay ng Puso Foundation), ki v mestu Navotas izvaja različne projekte za najbolj uboge. Vse je nared, jutri odpotujeva neposredno iz Bruslja.

V Navotasu bova ostala predvidoma en mesec, potem pa bova eno leto, od misijona do misijona, potovala tudi po drugih revnih azijskih deželah. In kot vedno do zdaj, o tem pisala na blogu.

Človeški netopirji

Mesto Navotas je znano kot ‘ribiška prestolnica Filipinov’, saj je naseljeno tik ob obali glavnega mesta Manile. Šteje približno 250.000 prebivalcev, večina njih živi v tako imenovanih slumih, barakarskih naselbinah, v pogojih, ki si jih zahodnjaki zares težko predstavljamo.

Barakarska naselja v Navotasu so ena najbolj ubogih v Manili. Tukaj živijo ‘netopirji’, kot pravijo tem ljudem.

Postavljajo si barake globoko pod cestnimi mostovi, kamor luč dneva ne zahaja. Živijo v temi, ker so brez elektrike. Tisti srečneži, ki bivajo na začetku takšnih mostov, si skrivoma lahko napeljejo elektriko ali uživajo v dnevni svetlobi. Žal se razmere v tem delu Manile slabšajo ali se vsaj ne izboljšujejo.

Navotas Filipini
Plavajoče barake na umazani vodi

Tvegano, a nujno za preživetje

Navotas je poznan po ‘plavajočih hišah’, barakah zgrajenih na splavih, ob obali na močno onesnaženi vodi.

Glavni vir prihodka je nabiranje odpadnega materiala v vodah Manila Baya, kot se imenuje ta obalni del glavnega mesta Fiipinov.

Svoj ‘ulov’ potem prodajajo v trgovinah s poceni blagom po vsem mestu. A potapljanje v teh vodah je izredno tvegano.

Prebrala sva, da sta nekoč dva človeka umrla, potem ko sta v globinah našla neeksplodirano mino iz razbitin, še od pomorskih bitk Japonske v drugi svetovni vojni. Mina je eksplodirala, ko sta žagala kovinsko ogrodje.

Slum na pokopališču

Leta 1975 je močan tajfun na Filipinih iz domov pregnal na stotine družin iz Samarja, Leyte in Bicolsa. Zatekli so se na enega redkih prostih obalnih območij – na veliko zapuščeno smetišče med Manila Bayem in pokopališčem. Tam so se nelegalno naselili in si uredili ‘pogoje’ za bivanje.

Na kakšno pokopališče so naleteli?

Ko človek umre, truplo položijo v kamniti boks, te pa enega na drugega, po dolžini in širini, zlagajo vzdolž obale. Visoka kamnita površina, vrh pokopališča torej, zanje predstavlja tudi možnost za bivanje.

Navotas Filipini
Ljudje živijo tudi na grobovih

Na grobovih umrlih so mnogi postavili barake, tam otroci veselo tekajo in se igrajo, skratka življenje teče normalno kot povsod drugod.

Tako je nastalo eno najbolj odrinjenih in revnih naselbin, v kateri trenutno živi približno 6000 ljudi – takoimenovani ‘pokopališčni slum’.

Je to sploh mogoče?

Kot si lahko predstavljate, so kmalu prevladali kriminal, alkohol in odvisnost od drog, medtem ko skrb za higieno in zdravstvena oskrba praktično ne obstajata v slumih.

Poleg podgan in ščurkov, tukaj ljudem primanjkuje hrane. Hodeč po tem naselju človek pogosto naleti na človeške kosti in lobanje. Mnoga trupla, ki so vendarle zakopana v zemljo, često izkopavajo ljudje, ki iščejo preminulega svojca. Če ga ne prepoznajo, njegovi ostanki pač ostanejo na tleh.

Svetla luč – Darilo srca

Vem, šokantno. Tudi midva sva bila pretresena, ko sva brala pričevanja številnih obiskovalcev in se pogovarjala z ljudmi, ki delajo v tem predelu Manile. Človek bi se res vprašal, ali Božje oko sploh kdaj pogleda na te ljudi.

Vendar prebivalci Navotasa v tej bedi niso sami, niso prepuščeni samim sebi.

Fondacija Darilo srca
Svetla luč Navotasa

Fondacija Pag-aalay ng Puso (”Darilo srca”) je začela delovati leta 1988. Njeno glavno poslanstvo je usmerjeno prav k najbolj ubogim. Pomagajo jim graditi boljše pogoje za bivanje, dostojne, vredne človeka.

Ugotovili so, da to najbolj učinkovito lahko izvajajo z osveščanjem in izobraževanjem.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Z različnimi izobraževalnimi programi ljudi učijo povsem praktičnih in vsakdanjih veščin, kot so skrb za zdravje in higieno, pa tudi komunikacije, pravilne vzgoje in vsega, kar je potrebno za kvalitetno življenje.

Tako imajo ljudje možnost izobrazbe in izhoda iz sluma v lepšo prihodnost.

Deliti uboštvo

Fondacija Darilo srca plete tudi mrežo prostovoljcev, ki prihajajo iz vsega sveta. Omogoči jim bivanje pri družinah v slumih in s tem neposredno izkušnjo življenja med najbolj revnimi ljudmi v Navotasu.

Tudi midva bova nastanjena pri eni od teh družin in kot rečeno, čaka naju en mesec drugačne izkušnje, kot sva jo imela na misijonskem potovanju po Evropi.

Pridružite se nama

Ali je Bog navzoč v tako revnih predelih sveta? Ali deluje in kako?

Navotas Filipini
Ti ljudje Imajo možnost. Mi pa imamo moč. Pomagajmo jim skupaj!

To je tisto, kar v Operandu želimo razkrivati, in s Silvo sva trdno prepričana, da bova tudi v teh deželah našla Njegove sledi in Njegovo srce. Veseliva se tega!

Seveda vas vabiva, da se nama pridružite pri tem. Ne le v Navotasu, tudi povsod drugod, kamor naju bo letos vodila Njegova roka.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.233€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.233€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →