crowd-diversity-ground-450059

Narod, ki ga je treba zgraditi

Človeška družba ne more biti zakon džungle, kjer si vsakdo skuša prilastiti, kar more, pa naj stane, kar hoče. In iz izkušnje, preveč boleče, že vemo, da ni nobenega avtomatičnega mehanizma, ki bi zagotovil nepristranskost in pravičnost. 

Samo etična izbira, spremenjena v konkretne oblike delovanja, zmore preprečiti, da bi bil človek človeku volk.

Zaključiti moramo s kulturo korupcije in pokvarjenosti ter znova ovrednotiti kulturo dela. A se to spoznanje, ki ga vsi izrekamo, nikdar ne uresniči, ne postane “meso”. 

Ne samo zaradi objektivnih okoliščin, ki ustvarjajo sedanjo strahotno brezposelnost (okoliščine in pogoji, ki se začenjajo v tisti obliki organizaranosti sobivanja, ki postavlja zaslužek nad pravičnost in pravo; nikoli ne bi smeli molčati o tem), ampak tudi zaradi miselnosti lahkotnega teka skozi življenje (ki je tudi kreolska!), ki je postala del naše kulture. 

Rešiti se in zbežati … na najbolj neposreden in lahek način, kar je mogoče. “Denar rodi denar” … “Nihče ni obogatel z delom” … so prepričanja, ki so počasi začela pogojevati kulturo korupcije in pokvarjenosti, ki je brez dvoma povezana z bližnjicami, po katerih so mnogi poskušali zaobiti zapoved dela, ki pravi, da si v potu svojega obraza služimo svoj kruh.

Znotraj etike živinorejcev se zavrže vse, kar ni uporabno. Gre za civilizacijo odmetavanja. 

Znotraj etike resnične človeške skupnosti – v deželi, ki si jo želimo imeti in ki jo lahko zgradimo – pa je vsako človeško bitje dragoceno in spoštovano.

Morda je bilo v naši deželi to učenje eno od najbolj pozabljenih. Pa vendar bi kljub temu morali narediti bolj odločne in pozitivne korake kakor samo nikoli več dovoliti ali opravičevati kraje in podkupovanja. 

Vprašati bi se morali, na primer: ne samo to, katerih nam tujih stvari ne bi smeli sprejemati, ampak tudi in še bolj, kaj lahko doprinesemo. 

Kako bi lahko povedali, da so sramota tudi brezbrižnost, individualizem, ne-prispevanje (kraja) lastnega doprinosa k družbi in ostajanje s samim seboj ter z logiko uveljavljanja svoje volje?

Iz knjige Narod, ki ga je treba zgraditi. Avtor: Jorge Mario Bergoglio – Papež Frančišek

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.233€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.233€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

Živi in pričuj

Pričevanje prvih kristjanov ni bilo omejeno na štiri stene njihovih domov, ampak so ga izvajali tudi v medčloveških odnosih znotraj in zunaj svoje verske skupnosti.

Preberi >>

Izziv ljubezni

Ljubezen ni sebična Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo.  Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10 Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki

Preberi >>

Samo ljubezen ostane

Vse mine, samo ljubezen ostane! Ta tako preprosta misel se je pred leti čedalje globlje sidrala v moje srce.  Zdravniki so bili jasni: zelo redka

Preberi >>

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →