Narava ima boljšo ponudbo kakor supermarket

Zdaj se stvari sicer umirjajo in upamo, da bo karantena kmalu mimo, pa vseeno je nekaj stvari, ki se jih lahko naučimo iz tega obdobja in jih prakticiramo tudi ko bo življenje steklo normalno naprej.

Res naključje. Tik preden se je začela karantena, sva se z ženo Katarino pogovarjala, kako dobro bi bilo, če bi enkrat, čisto tako, kot družina, naredili preizkus, koliko časa zdržimo brez kupovanja v trgovini. Čas karantene je bila idealna priložnost za to.

Že prvi dan, ko smo morali ostati doma, se je veliko ljudi pognalo v trgovine in si delalo zaloge. Veliko nespametnega kupovanja! Žal se je kasneje tudi veliko hrane, predvsem sveže, zavrglo. Škoda!

Bodimo zmerni, ne pretiravajmo

Pretiravanje okoli hrane sem opazil tudi na spletu. V času izolacije so ljudje, še bolj kot prej, začeli objavljati svojo kuharijo, preizkušati nove recepte in pri tem uporabljali vse mogoče in nemogoče sestavine, predvsem pa nepotrebne.

Če smo več doma in morda manj aktivni kot prej, bodimo pozorni, da pri prehranjevanju ne pretiravamo. Niti količinsko niti s sestavinami. Bolj pomembno je, da so naši jedilniki enostavni, pri tem pa si pomagajmo s preprostimi in naravnimi sestavinami.

Pogosto pozabljamo znani nasvet, da moramo v trgovino vedno hoditi siti. Če smo lačni, so lačne predvsem naše oči in smo v nevarnosti, da bomo pri nakupu pretiravali. Nakupovalni seznam, ki smo ga pripravili že doma, naj bo osnova za naš nakup. Ne le v času izolacije, zmernost nam bo prav prišla tudi v prihodnje.

Skuhajmo le toliko, kolikor porabimo, kuhajmo racionalno in premišljeno. Kuhanju se moramo posvetiti z ljubeznijo in v družbi naših najbližjih.

Narava je naš prijatelj

Sreča v nesreči je, da se je obdobje karantene zgodilo v pomladnem času. Zunaj lahko zdaj naberemo čemaž in koprive, na primorskem recimo divje šparglje. Z malo denarja in povsem naravnimi sestavinami lahko naredimo hranljiv obrok za celo družino. 

Ajdova kaša s koprivami je na primer eden od takšnih obrokov. Ali pa koprivna juha s čemažem – dodamo le še dva krompirčka, zmiksamo, solimo in juha je nared.

Kopriva se obnaša kot mlada špinača. Lahko jo uporabimo z rižem, testeninami ali kašami. Če na primer delamo rižoto, koprive dodamo zadnje tri minute, toliko, da ovenijo, spustijo barvo in okus. 

V gozdu raste krompirjevka, ki je na pogled podobna regratu. Uživa se surova, naberemo le liste. Ima rahel okus in vonj po surovem krompirju. Zamešamo jo lahko z zeleno solato, ki ima skupaj s krompirjevko okus, kot da bi res jedli solato s krompirjem. 

Na vrtovih cveti magnolija. Cvetove magnolije lahko vlagamo ali fermentiramo, imajo pa nežen okus po ingverju. 

Gozdna detelja, tista z vijoličnim steblom ima kiselkast okus in jo lahko dodamo v solato ali v sladice. 

Iz sestavin, ki rastejo v naravi, lahko naredimo tudi zalogo. Ponovno obudimo tehnike shranjevanja, ki so jih poznale že generacije pred nami, pa smo nanje že pozabili – fermentiranje, kisanje, konzerviranje, sušenje. Naši predniki so morali biti iznajdljivi, da so shranili hrano za hude čase, ko je ni bilo. Veliko se lahko naučimo od njih!

Kvas lahko vzgojimo sami in kruh pečemo v nedogled

Ker so nekateri ljudje kupovali brezglavo in nevedno, je recimo zmanjkalo kvasa. To se nikoli ne bi smelo zgoditi. Ne zato, ker bi morale trgovine imeti večje zaloge, ampak, ker mi ne vemo več, da iz ene same 7-gramske vrečke kvasa lahko pečemo kruh v nedogled. Kako torej naredimo drože, ki so osnova za vzhajanje kruha?

V steklenem kozarcu za vlaganje zmešamo 50 g moke in 50 g vode. Moka (najbolje ekološko pridelana) je lahko pšenična ali ržena (ta bo imela bolj kiselkast okus). Kozarec nežno pokrijemo s pokrovčkom, a ga ne zatisnemo. Pustimo ga stati na sobni temperaturi.

Naslednjih nekaj dni postopek ponavljamo, vsak dan dodamo žlico moke in žlico vode ter premešamo.

Droži so pripravljene, ko se pojavijo mehurčki, vonj pa je prijetno kiselkast. Po parih dneh, ko se kvasovke okrepijo, jih lahko prenesemo v hladilnik, razen seveda, če jih ne bomo uporabljali vsak dan. Postopek je dobro opisan tukaj.

Podprimo lokalne kmete in dobavitelje

Zdaj je tudi čas, da se spoznamo in povežemo z lokalnimi kmeti in dobavitelji, ki nam lahko ponudijo zelenjavo, sadje, mleko, polento, skuto… 

Mnoge kmetije so v času izolacije ponujale tudi pripravljene pakete in jih dostavljale na dom. 

Seznami lokalnih pridelovalcev so na družbenih omrežjih, določene občine so tudi že naredile zbirnik ponudnikov in jih objavile na svojih spletnih straneh.

Poslužimo se lahko tudi lokalnih mesarjev, pridelovalcev zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov… 

Plačamo preko spleta, dostavijo na dom in poskrbljeno je za zdravje vseh. Začnimo podpirati lokalne pridelovalce, tudi po karanteni.

Hrana nas lahko poveže

In nenazadnje, zakaj se ne bi tesneje povezali s svojo lastno skupnostjo, sosesko, blokom? Imamo morda preveč kvasa, solate, nam ostaja mleko? Ponudimo sosedom. Pokličimo, če je nam česa zmanjkalo, da ne bomo hodili po vsako malenkost v trgovino.

Tudi ko se odpravimo po nakupih, lahko ponudimo, predvsem starejšim in tistim, za katere vemo, da gredo težko sami, da jim kaj prinesemo in opravimo sproti še njihov nakup. Ne samo v času karantene, tudi po njej!

Tako smo včasih živeli, z veseljem smo si pomagali med sosedi. Spet je čas za solidarnost. Pri tem seveda upoštevamo navodila pristojnih institucij, v času karantene pa sosedom pustimo živila pred vrati ali pa naj jih pridejo iskat pred naša.

Zakaj ne bi šel v trgovino in se izpostavil le eden, namesto štirih v soseski? Tako recimo delamo v naši ulici.

No-waste: kuhinja brez odpadkov

Ste vedeli, da skoraj vse, kar skuhamo, lahko tudi porabimo? Če nam nekaj ostane od kosila, lahko pojemo zvečer ali naslednji dan. Ničesar ne mečimo stran. Porabimo vse dele zelenjave, predvsem tiste, ki smo jo kupili od kmetov in lokalnih pridelovalcev

Nekaj preprostih primerov. Olupke od korenja posušimo, stremo v prah in zmešamo s soljo. Tako naredimo začimbno mešanico za juho.

Tudi krompirjeve olupke lahko uporabimo. Ko krompir olupimo, olupke položimo v pečico, posolimo in pečemo 25 minut na 180°C. Zvečer pred televizijo si lahko privoščimo odličen domač krompirjev čips.

Tudi olupki od sadja se lahko ponovno uporabijo, če jih le prej dobro umijemo s sodo bikarbono, še posebej sadje, ki smo ga kupili v trgovini.

Pomarančo, za primer, dobro umijemo, pri olupku odstranimo notranji beli del, ki je grenak. Oranžni del skuhamo v sladkornem sirupu in dobimo kandirane pomarančne olupke. 

Sladkorni sirup pripravimo tako, da skuhamo kilogram sladkorja v litru vode in dodamo pomarančne olupke. Kuhamo na malem ognju, ohladimo in pustimo na hladnem do naslednjega dne. Ker je konzervirano, se ne bo pokvarilo. 

Tovrstne strte olupke lahko uporabimo pri pripravi jabolčnega zavitka. Podobno tudi lahko naredimo z limoninimi olupki. 

Naj zaključim. Če tega nismo dojeli prej, nam je to povedala Korona. Vrnimo se k naravnemu, vrnimo se k preprostemu. Ne pretiravajmo s kupovanjem niti s kuhanjem. Pri tem pa nikoli ne pozabimo na druge.