Molitev ob odlomku 2 Kor 8, 12-15
Pogosto podlegamo malodušju, kar nas vodi v prepričanje, da nismo dovolj vredni, imamo premalo ali pa stvari ne znamo dovolj dobro narediti. In vendarle je to velika laž, ki nas lahko oropa lepih izkušenj in pristne bližine z drugimi!
Zgornja beseda je odlično zdravilo za nov pogled na našo naravnanost in odprtost do drugega. Ob njej lahko odkrijemo nekaj novega, kar se skriva v vsakem izmed nas. S tem nas Bog kliče, da z zaupanjem stopimo k drugemu in v nove okoliščine.
Gospod, želim gledati nase s tvojimi očmi. Pokaži mi, kaj je moje izobilje zdaj v tem trenutku. In pokaži mi osebo, ki jo lahko obdarim s tem, kar imam.
Ti vidiš globlje vame in veš kje sem resnično šibka. Nakloni mi vse tisto, kar mi bo pomagalo preseči mojo sebičnost, neiskrenost, zagrenjenost in vse druge pomanjkljivosti. Zaupam ti, da boš to storil na najbolj ljubeč način, čeprav ne bi bilo po moji željah in predstavah.
Gospod, hvala ker me učiš tvoje odprtosti in mi podarjaš bisere iz tvojega neizmernega bogastva.
Draga Silva,
enostavno cudovit zapis…ni kaj dodati…in mocno se strinjam, da je ravno Gospod tisti ki nas ob pravem casu pripelje na pravo mesto, da smo lahko “biseri” za druge in seveda prav tako tudi obratno…ze dolgo vem da nakljucij ni, da je vse samo dober “Bozji nacrt” in da moramo zaupati nasemu Sefu zgoraj kajne☺kajti vse se zgodi tocno tako kot se mora in s tocno dolocenim namenom…
Blagoslova in vse dobro, objem
Karin