Ko ti spodnese tla pod nogami

Ko ti spodnese tla pod nogami

Danes sem na sprehodu po gozdu grdo padla. Pod plastjo listja so se skrivala mokra tla in kar naenkrat me je odneslo po brežini. Ko sem polzela, me je prešinil strah. Ko sem obstala na dnu pobočja me je prevzelo olajšanje.

Bogu hvala, živa sem! In nič nimam zlomljenega! Od olajšanja sem se začela smejati. Na ves glas. Tako se že dolgo nisem nasmejala. Vsa napetost zadnjih dni je izpuhtela iz mojega telesa.

In ko se oziram nazaj na dan, ki je za menoj, vidim toliko podobnosti z obdobjem, ki ga preživljamo.

Korona virus nam je spodnesel tla pod nogami. Se morda spomnite, kdaj ste nazadnje padli? Tako zares, po otroško. Ko so šle noge in roke po svoje in je bil pristanek negotov. Meni se to že nekaj let ni zgodilo. Moji hčerki se zgodi vsak dan. Seveda, otroci še tekajo nepremišljeno po svetu in njihovi možgani še ne nadzorujejo in ne predvidijo vsakega koraka in ves čas padajo. Hčerka pravi, da je krivično, da se to dogaja le njej, staršema pa ne.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Pa sva nekako suvereno hodila po svetu in si iz pozicije moči mislila, da sva odrasla, modra in previdna. Da imava vse pod kontrolo. Do današnjega padca v gozdu, ki mi je po dolgem času dal vedeti, da vendarle nimam vsega pod nadzorom in da se padec lahko zgodi tudi meni.

Razmišljam, da smo kot družba tudi imeli že dolgo lažni občutek, da zmoremo vse, da imamo nadzor v svojih rokah. Genetski inženiring, sodobna tehnologija, računalniške povezave, vse smo obvladali. Vse sami načrtovali in hodili po svetu z dvignjeno glavo moči in superiornosti nad stvarstvom in Stvarnikom. Nas bo virus morda le naučil ponižnosti?

Čas je, da se ustavimo. Kot družba. Resnično razmislimo o porabljanju naravnih virov, našem ravnanju z naravo, nenehnem hlepenju po več in več in še in še… Zdaj smo padli, smo na tleh. Ne na tleh obupa, ampak na tleh ponižne drže in tihega premisleka, kako se lahko vrnemo k bistvenim stvarem.

Ste v stiski?

Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
NISTE SAMI

Družina. Narava. Solidarnost. Odnosi. Upanje. To nam je ostalo tudi ko se zdi, da je vse izgubljeno. In ko dovolimo, da nas padec nekaj nauči, se nam lahko zgodi to, kar se je ob koncu padca zgodilo meni – od olajšanja sem se iz srca nasmejala!

Ob koncu te težke preizkušnje in tudi že med njo, vemo in čutimo, da smo nošeni. Da smo obvarovani. Nismo sami. On je tisti, ki nas nosi. On s svojo Materjo drži plašč Ljubezni nad nami in nas ne izpusti…

Pomagaj mi, Gospod, ohranjati v sebi držo ponižnosti, da se ne bom bala pasti in se s Tvojo pomočjo tudi pobrati!

Vam je všeč, kar ste prebrali? Delite s prijatelji na Facebooku.

Deli naprej >>
  • Aktualni namen

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.320€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.320€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam bo všeč tudi...

  • Pomagajmo skupaj
epidemija v kolumbiji

Kolumbijska vlada je žal na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom v času epidemije.

Srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Ljudje so lačni, starši zaskrbljeni kako preskrbeti svoje otroke. Kliknite gumb DARUJTE ZDAJ in si preberite več o našem namenu.

1.320€ od 4.000€ zbranih

Pomagajmo revnim kolumbijcem v času epidemije

1.320€ od 4.000€ zbranih

Kolumbija je ena tistih držav Južne Amerike, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Medtem ko bogati živijo udobno v karanteni, srednji razred zapira svoja podjetja zaradi bankrotov, najnižji sloj pa tava po mestu in se otepa lakote.

Kolumbijska vlada žal ni namenila finančne pomoči ranljivim skupinam ljudi, kaj šele podjetjem in gospodarstvu, kot se je to zgodilo v Evropi. Pravzaprav je po statistikah Kolumbija na repu držav, ki so namenila kakršnokoli pomoč svojim državljanom.

Prijateljica društva Operando, Daniela Rodríguez Pérez, ki živi v mestu Medellin v Kolumbiji, je napisala cel članek o tem, kako so družine ostale brez vsega, zaprte doma in brez vsakršne možnosti za vsaj začasni zaslužek. 

Obupani starši, kot je napisala, zdaj razmišljajo takole:

“Če grem ven po hrano, bom umrl zaradi virusa, če ostanem doma, bom umrl zaradi lakote. Kaj naj torej storim? Kaj naj rečem mojim otrokom? Učiti se morajo za šolo, jaz pa jim ne morem pomagati pri tem, saj nimamo računalnika ali pametnega telefona, da bi se lahko povezali z učitelji. Ko bi vsaj nekako lahko zaslužil, da bi ga kupil. A kaj, ko ne smem ven. Tudi jesti morajo. Kaj naj jim dam na mizo?”

Kljub temu, da virus tudi nam ni prizanesel, pa smo bili vendar deležni številnih olajšav in podpore. Zato se bomo morda lažje odzvali klicu na pomoč in solidarnostno darovali kakšen Evro za tiste ljudi v Kolumbiji, ki so se znašli na robu.

Denar bomo nakazali misijonarjem klaretincem v Medellinu, s katerimi smo v Operandu ostali povezani od kar smo zbirali denar za misijon v Riosuciu.

Hvala za vašo pomoč!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

  • Zadnji članki
  • Zadnje meditacije
  • Zadnje zgodbe